O krepitvi imunskega sistema: Ja, zdravje je na vaši mizi in okoli vas

Žal ob poročanju iz množičnih medijev veje občutek, kot da smo ljudje preprosto obsojeni na bolezen in kot da sedaj, pred zimo, ne moremo storiti ničesar, da bi okrepili svojo odpornost. Če se farmacija uči od narave, ko izdeluje dodatke in zdravila, zakaj se ne bi k njej najprej obrnili tudi mi?

Nekateri so se šele sedaj, med epidemijo, začeli spraševati o tem, kako neki deluje obramba našega telesa. Imunski sistem, ki lahko prepozna in onesposobi patogene, ki vdirajo v naše telo, lahko v večini okrepimo z boljšimi odločitvami o tem, kaj vnašamo v telo, pa najsibo to hrana ali več kisika zaradi rekreacije. Uspehi preprostih ukrepov, kot sta sprehod ali večje količine zaužitih plodov iz narave, so nedvomni, se strinjajo tudi naši tokratni trije sogovorniki: Severin Lipovšek, prehranski strokovnjak, Nina Gramc, ki navdušeno širi spoznanja naturopatije, in Veronika Fabinc, izkušena poznavalka zelišč, h kateri je po nasvet o optimalni uporabi čajev in tinktur bolnike napotil že marsikateri posavski zdravnik.

Izkoristite svež zrak in sonce

V tem, da poskušajte čim več časa preživeti na zraku, so si vsi trije enotni. Lipovšek pojasni, zakaj se moramo potruditi, da globlje zadihamo svež zrak zunaj, tudi kadar vreme ne izgleda preveč mikavno: »Z izginjanjem prave jeseni kot prehodnega obdobja do zime, katerega smo bili vajeni iz preteklosti, se skrajšuje čas, ki ga ima naše telo za prilagoditev na prihajajočo zimo. To predstavlja dodaten stres za naš imunski sistem. Zato bi bralcem svetoval, naj se ne umaknejo v svoj topel dom takoj ob prvih hladnih in vetrovnih dnevih, ko postane vreme kar preko noči neprijetno. Poskusimo vsak dan izkoristiti vsaj za daljši sprehod, saj bo naše telo lahko imunski sistem 'nadgradilo' samo ob zadostni izpostavljenosti manj prijetnim vremenskim pogojem. In ne oblecite se takoj zimsko, četudi vas malo zebe. Seveda ne rabite pretiravati, ampak s krajšanjem dneva v tem času se število minut na prostem kar naenkrat skokovito zmanjša. Hkrati s tem pričnemo proizvajati tudi manj vitamina D, ki je izredno pomemben za naše zdravje.«

Ob sprehodu pa lahko, v kolikor poznate rastline v svoji okolici, večino leta združite tudi prijetno s koristnim z nabiranjem sadov narave. Tudi sedaj? »Seveda, tudi sedaj se najdejo odlične stvari v naši okolici. Lahko na primer naberete šipkove plodove,« spodbudno pove Fabinčeva. »Šipkovi plodovi namreč vsebujejo veliko C vitamina, kar pomaga proti utrujenosti, pa tudi vitamine B1 (zvišuje sposobnost koncentracije), B2 (proti stresu) in druge. Z uživanjem šipkovih plodov dobi telo naravne vitamine in rudninske snovi, ki jih prebavila zlahka vsrkajo. Vitamin C je zelo koristen tudi slabokrvnim nosečnicam in doječim materam, saj je izredno pomemben za zdravje in razvoj dojenčka,” na naše vprašanje odgovori Fabinčeva. Kako pa predlaga, da jih potem zaužijemo? “Plodove šipka posušite cele. Pred uporabo jih zdrobite, zvečer namočite v mlačno vodo in nato segrejete do vrelišča. Ko se čaj nekoliko ohladi, ga lahko osladite z medom. Šipek lahko tudi zamrznete. Iz skrinje vzemite dva do tri plodove, jih odtopite in pojejte surove, saj tako najbolje ohranite vitamine.”

Imunski sistem uspešno spodbujamo tudi z jemanjem pripravkov ameriškega slamnika. Ponudb je veliko, Fabičeva pa prava poznavalka slamnika. Ima kakšen nasvet, na kaj naj bomo pozorni? “Pripravki morajo temeljiti na uporabi sveže rastline, saj s sušenjem izgubi v ta namen potrebne učinkovine. S preventivnim jemanjem v manjših odmerkih pričnimo čimprej, saj učinkovine ameriškega slamnika preprečujejo razmnoževanje mikroorganizmov. Blažje okužbe ne bodo povzročile obolelosti. Če pa je okužba močnejša, uporabimo terapevtski odmerek in s tem močno skrajšamo in oblažimo potek bolezni. Vsekakor pa se o doziranju pripravkov obvezno posvetujte s proizvajalcem.”

Črevesje in imunski sistem sta tesno povezana

Lipovšek poudari: “Pri prehrani dodajte več živil z visoko vsebnostjo vlaknin in probiotikov za zdravo črevesje, saj je uravnovešena črevesna flora izjemno pomemben del imunskega sistema!.« Gramčeva, katere prispevke najdete tudi na spletnem središču Po naturopatsko, se strinja, da je »sedež imunskega sistema v črevesju”. Zato, pravi, “moramo poskrbeti za redno odvajanje in čiščenje črevesja, da se vanj ne naselijo slabe bakterije. Večina težav se začne ravno v zaprtem debelem črevesju, ki ne more predelati oblog, in zaradi tega pride do vnetij in samozastrupitve. Kdor ima porušeno črevesno floro, predlagam, da naredi kuro z dobrimi probiotičnimi sevi in hkrati uživa prebiotično hrano.” Naturopatija, ki temelji na tradicionalnih znanjih, človeka pogleda tudi v smislu vitalne energije njegovih organov. “Pozni jeseni vladajo pljuča, ki imajo v tem obdobju svojo največjo moč aktivacije in regeneracije. Pljuča so po znanju tradicionalne kitajske medicine povezana z debelim črevesjem, zato pravilna moč delovanja enega vpliva na delovanje drugega. V času virusov in grip pa so ravno pljuča in dihalne poti najbolj na udaru. Pomembno je, da ob prvih simptomih, ki se pojavijo (kašelj, sluz, prehlad, utrujenost, vročina itd.), le-te takoj začnemo odpravljati. Toplota deaktivira virus. Pomagate si lahko z inhalacijami s soljo, da gre sluz, na kateri so nabrani toksini, čim prej ven iz telesa. Primerne so tudi kopeli in savne, ki spodbujajo potenje. Za gretje predelov telesa pa se uporablja moksa, grelne vrečke in določena zelišča.”

Fabinčeva, Lipovšek in Gramčeva priporočajo, da jeste ‘živo hrano’ iz domačega okolja ali, kot ponazori Gramčeva, “najbolje seveda takrat, ko raste in dozori in to v okolju, kjer živimo. Krepimo se npr. tudi z domačo kokošjo juho, enolončnicami, sezonsko zelenjavo in sadjem, ki ga uživamo le v dopoldanskem času. Pozne večerje prav tako odsvetujem. In še: nikoli ne pijte mrzle vode! Hladna voda želodec skrči in ta nato porablja energijo, da jo ogreje do temperature, da jo lahko izloči. Na ta način ne hidrira telesa. Topla, že skoraj vroča voda, pa potuje počasi skozi telo in ob tem nase veže toksine, ki se z njo tudi izločijo. Ščepec soli v topli vodi dodatno poskrbi, da se voda dejansko absorbira v celice.”

Izziv, a nujnost: pozitivna naravnanost

“Opazujte sebe, svoje telo in čustvene odzive. Vsaka sprememba na telesu in vedenju kaže na določeno neravnovesje. Treba je ugotoviti vzrok – kaj je tisto, kar naše telo šibi. Nato na ta vzrok delovati in ga pravilno odpraviti,” svetuje Gramčeva.

Gibanje, prehrana, počitek, k temu pa sodi tudi čim bolj pozitivna miselnost. Seveda je to v tem času velik izziv, a je pomembno, da poskusite. Da vsak dan iščete tudi dobro v dnevu. In da se zavedate dejstva, da morate najprej poskrbeti za svoje zdravje, da boste sploh lahko pomagali svojim bližnjim. Fabinčeva svoje dobre želje za vas strni tudi takole: “Na koncu pogovora vam predvsem želim, da čim bolj pozitivno naravnani prebrodimo trenutne težave ter da močni in zdravi dočakamo konec pandemije.”

Maruša Mavsar

#povezujemoposavje