Časopis za pokrajino Posavje
14.04.2024
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

​Predstavili so priložnosti za namakanje Krškega polja z vodo iz Save

Objavljeno: Torek, 28.02.2023    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
IMG_4263
Na Mestni občini Krško je 15. februarja potekala predstavitev dosedanjih aktivnosti na projektu namakanja Krškega polja.

Župan Janez Kerin je uvodoma poudaril, da je osnovni namen predstavitve zainteresirati lastnike skoraj 1800 ha kmetijskih površin na Krškem polju, da podpišejo pogodbe o uvedbi namakalnega sistema. Podpis dveh tretjin vseh lastnikov je prvi in zakonski pogoj za izdajo odločbe o uvedbi namakalnega sistema, ki je predpogoj za financiranje s strani sredstev EU in države.
 
IMG_4264

Umeščanje hidroelektrarn na spodnji Savi in sprejet državni prostorski načrt sta dala Krškemu polju edinstveno možnost koriščenja do 4 m3/s vode, ki jo bodo v nasprotnem primeru koristili na Hrvaškem in Srbiji, kjer so bistveno prej prepoznali pomen namakanja. Izpostavil je, da gre za izjemno priložnost, ki bo sicer občinski upravi prinesla ogromno dodatnega dela in tudi precej stroškov (predvidoma dokumentacija + DDV), lastnikom pa se bo povečala vrednost zemljišč, tistim, ki zemljo dejansko obdelujejo, pa omogočila tudi bistveno višje pridelke ob minimalnem strošku namakanja.
IMG_4265

 
V nadaljevanju so predstavili dosedanje aktivnosti in trenutno stanje podpisanih pogodb po posameznih področjih, ki v povprečju dosega šele 30 %. Poudarjeno je bilo, da lastniki oziroma uporabniki pri projektiranju in gradnji NS ne bodo imeli nobenih finančnih obveznosti, krili bodo samo stroške lastne opreme (cevi na parcelah, razpršilci, rolomat …) ter stroške vode in delovanja sistema ter zavarovanja. Prisotni so bili opozorjeni, da naknadno vključevanje lastnikov zemljišč po zaključku projektiranja praviloma ne bo možno, ker bo sistem projektiran samo na podpisane površine.
IMG_4270


Igor Jarkovič je predstavil primer dobre prakse delovanja obstoječega NS Kalce – Naklo in povedal, da proizvodnja zelenjave in sadja na kmetiji brez vode ne bi dala ekonomskega učinka, stroški skupnega NS so znatno nižji kot stroški, če namakaš sam, in pozval lastnike, da izkoristijo priložnost, ki jo ponujata država in občina ter v čim večjem številu pristopijo k projektu.
 
Izraženi pomisleki

V razpravi so  prisotni izpostavili določene pomisleke, ki posameznike odvračajo od podpisa pogodb. Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti Andrej Sluga je pojasnil, da pogodba vsebuje izključno zahteve, ki jih postavlja Zakon o kmetijskih zemljiščih. Skladno z zakonom lahko pogodbo podpiše samo trenutni lastnik in ne zakupnik oziroma najemnik. Po gradnji NS in namestitvi jaškov bo sklenjena nova pogodba z uporabniki NS, ki bodo zavezani k plačilu stroškov. Uporabniki NS so lahko lastniki oz. solastniki ali najemniki zemljišč.
 
Največ debate je bilo okoli domnevne obveznosti plačila za namakanje tudi za tiste, ki v določenem letu sploh ne bodo namakali. Pojasnjeno je bilo, da Odlok o lokalnih namakalnih sistemih jasno določa, da se variabilni stroški plačujejo glede na porabo vode in če nekdo ne namaka, tudi ne plačuje stroškov. Fiksne stroške plačujejo samo tisti uporabniki, ki so se v posameznem letu odločili za namakanje.
 
Svetovalci Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto so predstavili primer poskusa fakultete za kmetijstvo iz Poljske, pri katerem so z znanstveno metodologijo preverjali vpliv namakanja na pridelek koruznega zrnja. Rezultati raziskave kažejo, da v letih, ko pade zadostna količina padavin, ni razlike v pridelku med namakanimi in nenamakanimi površinami. V letu 2006, ki je bilo zelo suho, pa je bil pridelek na nenamakani površini 0,59 t/ha in na namakani površini 10,55 t/ha. V letu 2008, ki je bilo srednje suho, je bilo na nenamakani površini 2,35 t/ha in na namakani površini 9,72 t/ha. V letu 2008, ki je bilo po količini padavin povprečno, pa je bil pridelek na nenamakani površini 8,07 t/ha in na namakani površini 15,88 t/ha. Predstavili so tudi poskus vpliva namakanja s fakultete za kmetijstvo v Turčiji iz leta 2011. V raziskavi so ugotovili, da namakanje izboljša pridelek in prebavljivost koruzne silaže. Pridelek silažne koruze na površini, ki je bila namakana z manjšo količino vode, je bil 35 t/ha. Prebavljivost silaže je bila 5,1 %. Na površini, ki je bila namakana z večjo količino vode, je bil pridelek 88,9 t/ha. Prebavljivost silaže pa je bila 15,6 %. V obeh raziskavah je bila potrjena smiselnost uporabe namakanja.

»Živimo v času podnebnih sprememb, ki so neustavljive. Odločitev za namakanje je ponujena danes, odločamo pa se za prihodnost nas in naših potomcev. Z odločitvijo za namakanje omogočamo možnost za pridelavo hrane tudi v prihodnosti. Nesmiselno je, da bodo zaradi naših trenutnih pomislekov oškodovani naši zanamci,« pravi Anže Turk s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, Izpostava Krško. 

Na koncu srečanja so se prisotni dogovorili glede nadaljnjih aktivnosti. Predstavniki vasi na Krškem polju bodo vezni člen za podpisovanje pogodb med občino in lastniki zemljišč. Občinska uprava je pripravljena skupaj s Kmetijsko svetovalno službo Krško predstaviti in obrazložiti idejno zasnovo projekta po posameznih vaseh.
 
Predstavniki občine so posebej poudarili, da se lahko vsak posameznik, ki ima vprašanja glede pogodbe ali tehničnih rešitev, kadarkoli obrne na njih, ker ne želijo, da do izvedbe projekta ne bi prišlo zaradi šumov v komunikaciji in dezinformacij, ki jih posamezniki vnašajo med ljudi. Zagotovili so, da bodo od projektantov zahtevali, da bo načrtovan namakalni sistem v maksimalni meri odgovarjal potrebam uporabnikov. 
 
P. P./vir: MO Krško

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam