​Meddržavna komisija: ARAO in Fond NEK morata odpadke prevzeti v začetku leta 2028; Hrvaška bo gradila Čerkezovac

V prostorih NEK je dopoldne potekalo 17. zasedanje Meddržavne komisije za spremljanje izvajanja Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo.

Po seji sta pred novinarje stopila predsedujoči komisiji, minister za okolje, podnebje in energijo RS Bojan Kumer ter hrvaški minister za gospodarstvo in trajnostni razvoj Davor Filipović. Člani komisije so ugotovili, je povedal Kumer, da je bilo poslovanje NEK v zadnjem obdobju izredno uspešno oz. odlično: »Menimo, da je NEK obratovala odgovorno, varno in zanesljivo ter dosegla odlične delovne, varnostne in ekonomske rezultate. S tem je bistveno pripomogla k blažitvi energetske krize in blaginji državljanov Slovenije in Hrvaške ter blaženju podnebnih sprememb. NEK je izvedla vse potrebne aktivnosti za dolgoročno obratovanje vključno s pridobitvijo novega okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje do leta 2043.«
 
Obravnavali so tudi poročilo o delu koordinacijskih odborov za prevzem nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, tako s strani Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) kot s strani Fonda za financiranje razgradnje NEK (Fond). »Skupaj smo ugotovili, da bo zaradi zamude pri izgradnji odlagališča Vrbina na slovenski strani in dolgoročnega skladišča Čerkezovac na hrvaški strani predaja NSRAO iz NEK malo zamaknjena in odmaknjena do leta 2028. Meddržavna komisija zato nalaga Fondu NEK in ARAO, da čim prej pričneta z izgradnjo dolgoročnega skladišča Čerkezovac in odlagališča NSRAO Vrbina ter najkasneje v začetku leta 2028 začneta s planiranim prevzemom NSRAO iz NEK,« je poudaril Kumer. Komisija se je seznanila tudi s poročilo o stanju zbranih sredstev v slovenskem in hrvaškem skladu za razgradnjo NEK, je še dodal minister in se zahvalil obema delegacijama za konstruktivno sodelovanje v preteklih mesecih. Člani komisije so si ogledali tudi suho skladišče za izrabljeno jedrsko gorivo znotraj NEK: »Na ta projekt smo lahko zelo ponosni, ker je to edini novi jedrski objekt, zgrajen v samostojni Sloveniji, in to v zelo kratkem času. Suho skladišče za izrabljeno jedrsko gorivo bo bistvenega pomena za podaljšanje življenjske dobe NEK in povečanje jedrske varnosti. S tem krepimo tudi izkušnje v jedrski stroki.«

Hrvaška načrtuje gradnjo skladišča v Čerkezovcu
 
Na vprašanje novinarja Al Jazzeera Balkans Gašperja Lubeja, ali se je Hrvaška dokončno odločila, da bo svoj del NSRAO odpeljala v Čerkezovac oz. ali je ideja o njenem sodelovanju pri izgradnji odlagališča v Vrbini dokončno pokopana, je odgovoril, da sta sicer še vedno odprti obe opciji, vendar pa Hrvaška načrtuje izgradnjo svojega objekta za trajno skladiščenje teh odpadkov. Fond NEK je v fazi pridobivanja ustreznih dovoljenj za objekt na lokaciji nekdanje vojašnice nedaleč od meje z BiH. Kot je pojasnil Kumer, je bilo po srečanju obeh premierjev dogovorjeno, da se naredi še en poskus dogovora o skupnem odlagališču: »Ni še konec upanja, je pa majhno, da bi šli v skupno rešitev. Zelo verjetno bosta šli državi v vsaka svojo rešitev, se mi pa zdi odgovorno od obeh politik, da če je čas, da se preveri vse pretekle odločitve. Do konca leta mora biti to vprašanje absolutno 100-odstotno zaključeno.«  Je pa Hrvaška vsekakor zainteresirana za sodelovanje pri izgradnji drugega bloka NEK in se bo zagotovo vključila v pogovore glede tega.
 
Naslednji sestanek komisije bo v prvi polovici naslednjega leta gostila Hrvaška.

P. P.

#povezujemoposavje