​Podlubniki znova »redčijo« smrekove gozdove

Že v drugi polovici minulega leta smo beležili povečane sanitarne sečnje smreke zaradi napadov podlubnikov. Po vsej Sloveniji gozdarji Zavoda za gozdove pospešeno označujemo napadene smreke za posek. V  prvi četrtini letošnjega leta so številke izjemno visoke, prav tako je tudi v Posavju.

Na območju Območne enote Brežice, ki sega vse preko Radeč do občine Litija, po minulih ujmah ni ostalo več prav veliko smrekovih gozdov. Vendar tam, kjer so se smreke ohranile, so podlubniki v letošnjem letu prenamnoženi. Največ lubadark je označenih na področju krajevne enote Sevnica ter v predelih Bohorja in Gorjancev. Sneg je preko zime poškodoval precej vrhov, ki so polomljeni in ta drevesa so trenutno potencialno najbolj dovzetna za naselitev novih generacij hroščkov.

Podlubniki so sicer redni prebivalci gozdov in so normalno vključeni v življenjski krog. Kadar so razmere v gozdu normalne, je tudi številčnost njihovih populacij v mejah normale in ne povzročajo škode. V posameznih primerih lahko le pospešijo izločanje poškodovanega in oslabelega drevja iz gozdov. Pojavljajo se kot drugotni škodljivci že opešanih dreves. Takšnega drevja je v gozdu največ po različnih ujmah (vetrolomi, snegolomi, žledolomi, požari), v sušnih in vročih letih, v predelih kjer divjad poškoduje lubje ter  po sečnji in spravilu. V izrednih razmerah napadajo tudi zdravo drevje. Največji problem predstavljajo smrekovi gozdovi na rastiščih, ki za smreko niso primerna. Velika nevarnost prenamnožitve lubadarja grozi tudi v gozdu, kjer po sečnji  oblovina v toplejših mesecih ni obeljena ali neobeljen les ni pravočasno odpeljan iz gozda ter tam, kjer ni dosledno narejen gozdni red. Napadena drevesa spoznamo po črvini za skorjo in na koreničniku, kapljicah smole na deblu, spremenjeni barvi krošnje, jeseni in pozimi že lahko odpada lubje in iglice.

Kaj  morajo lastniki storiti, da bi preprečili napade?

V prvi vrsti moramo skrbeti, da je gozd čimbolj pester ( ne ustvarjamo monokultur) - to je dolgoročna naložba, ki se najbolj obrestuje. Pri sečnji v iglastih gozdovih je potrebno dosledno izvrševati gozdni red. Veje in vrhače moramo razžagati in zložiti na kupe tako, da so njihovi debelejši konci pokriti. Panje je potrebno obeliti.

Lastniki lahko sami pričnejo z delom, čimprej naj obvestijo lokalno pristojnega gozdarja, ki bo izdal odločbo.

Pomembno je redno nadzorovanje in pregledovanje gozdov. Z zgodnjim odkrivanjem in uničevanjem zarodov lahko preprečimo prenamnožitve lubadarjev. Posebno pozorno pregledamo gozdove, ki so jih prizadele ujme, osončene južne lege ter gozdove, kjer je bila v prejšnjih letih izvajana sečnja. Redno nadzorujemo gostoto populacij. To je naloga gozdarjev Zavoda za gozdove, ki poskrbijo za kontrolno -  lovne nastave (kontrolna in lovna drevesa) ali s feromoni opremljene lovne pasti.
 
Kaj moramo storiti, če opazimo, da je gozd napaden?

Občasno, v situacijah, ki so za gozd stresne, preventivni ukrepi ne zadoščajo za obvladovanje lubadarja. Populacija se tako namnoži, da je za gozd nevarna. V takih primerih je potrebno nemudoma pričeti z zatiranjem lubadarja in sanacijo žarišč. Le tako lahko preprečimo nadaljnje razmnoževanje in širjenje. Potrebno je intenzivno sodelovanje lastnika z gozdarjem, ki nudi vse potrebne nasvete, kako ukrepati v posameznih primerih. Lubadarja zatiramo na naslednji način:

• posekati in izdelati je potrebno vse prepozno odkrite lubadarke ter uničiti preostali zarod in še neizletele mlade hrošče; to storimo tako, da posekane lubadarke oklestimo in obelimo na podloženo plahto ter odpadlo lubje zažgemo; vrhač razžagamo in ga skupaj z vejami zložimo v kup tako, da so debelejše veje znotraj kupa
• posekati in izdelati moramo vsa po ujmah prizadeta drevesa, če smo jih morebiti predhodno spregledali
• uloviti (s pomočjo lovnih dreves ali pasti) in uničiti je potrebno iz lubadark izletele hrošče, ki prezimujejo ali že rojijo;
• pregledamo debla vseh okoliških stoječih smrek;Vsa žarišča moramo sanirati pravočasno.

Pri sanaciji je najpomembnejše, da so vsa dela pravočasno in pravilno izvedena. V nasprotnem primeru se nam lahko zgodi, da bomo lubadarja »gojili« namesto, da bi ga zatirali.

Preventivni in zatiralni ukrepi proti podlubnikom so zakonsko predpisani (Zakon o gozdovih). Lastniki in drugi uporabniki gozdov morajo izvajati vse ukrepe proti prenamnožitvi populacij žuželk. Gozdarji Zavoda za gozdove v ta namen lastnikom izdajajo odločbe v upravnem postopku. Za ta namen je posebna vrsta odločbe - to je  »Odločba o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del v gozdovih«. Z njo je določena količina drevja, ki jo je zaradi sanacije potrebno posekati, način kako je potrebno to opraviti, ostala potrebna dela ter rok do kdaj je potrebno  dela opraviti. Seveda bo gozdar drevje, ki ga je potrebno posekati predhodno označil.

Nikoli pa ni odveč opozorilo: DELO V GOZDU JE IZJEMNO NEVARNO IN NAJ GA OPRAVLJAJO LE DOBRO OPREMLJENI IN IZKUŠENI IZVAJALCI.

Mojca Bogovič, ZGS OE Brežice