Časopis za pokrajino Posavje
9.08.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

​Tudi po oceni GZS lani izjemno leto; brezposelnost v Posavju najnižja po 2008

Objavljeno: Četrtek, 30.06.2022    Rubrika: GOSPODARSTVO Sporočilo
DSC_3815

Polona Mirt in Darko Gorišek

Direktor GZS Posavske gospodarske zbornice, Krško Darko Gorišek in vodja – direktorica sevniške območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Polona Mirt sta v sredo na novinarski konferenci predstavila podrobno analizo poslovanja posavskega gospodarstva v letu 2021 z napovedjo in oceno za leti 2022 in 2023 ter trende upadanja brezposelnosti in napovedi za 2. polovico leta 2022.

Kot je bilo predstavljeno že pred nekaj tedni na novinarski konferenci AJPES Krško, je tudi Gorišek ponovil, da so posavske gospodarske družbe lani ustvarile za 5,7 milijard evrov prihodkov, kar je bilo približno 1,7 milijarde evrov več kot leto prej. Rast prihodkov je bila močna tako na domačem kot na tujem trgu. »Odločilna za gospodarsko rast je bila rast dodane vrednosti. V družbah je znašala 748 milijonov evrov, kar je bilo za skoraj 17 odstotkov več kot predlani,« je poudaril.
DSC_3782

Gorišek med predstavitvijo podatkov

Ob veliki rasti dodane vrednosti in razmeroma skromnem zaposlovanju lani – merjeno po številu delovnih ur je lani zaposlenost zrasla za približno za 2,5 % – se je produktivnost dela močno povečala in je znašala 61.480 evrov na zaposlenega, kar je bilo približno 14 odstotkov več kot predlani. Družbe so tako lani ustvarile na okroglo 174 milijonov evrov neto dobička, kar je nov rekord na ravni regije. Preneseni dobiček posavskih družb znaša dobrih 475 milijonov evrov, prenesena izguba pa 73 milijonov evrov. »Razlika med njima pomeni, da posavske družbe razpolagajo s 400 milijoni dobička, ki ga lastniki niso izplačali in so na voljo za investicije oz. razvojne naložbe,« je pojasnil Gorišek. Izpostavil je še nizko zadolženost, ki se je znižala na najnižjo vrednost doslej (na 0,4-kratnik v primerjavi z EBITDA), kar pomeni, da lahko posavske družbe vse kredite odplačajo v pol leta.
DSC_3785

 
Prispevale so vse panoge
 
»Skoraj ni bilo panoge, ki ne bi prispevala k tej rasti, je pa seveda ključna energetika, ki ustvarja dobrih 60 % prihodkov regije. S stališča števila zaposlenih bi omenil predelovalne dejavnosti, kamor sodijo kovinska, elektro, papirna in lesna industrija,« je nadaljeval. Najizrazitejše rasti so bile lani v dejavnostih, ki so bile med pandemijo najbolj prizadete, torej v kulturni, razvedrilni in rekreacijski dejavnosti ter v gostinstvu, a tudi v ključnih panogah predelovalnih dejavnosti in trgovine je bila rast organskega poslovanja in produktivnosti izredno velika. Kot je še dodal, ne smemo zanemariti niti posavskih samostojnih podjetnikov, ki so skupaj ustvarili za približno 72 milijonov evrov dodane vrednosti, pa tudi posavskih zadrug, ki so lani skupaj ustvarile za približno 5 milijonov evrov dodane vrednosti.
DSC_3807

Polona Mirt o gibanju števila brezposelnih


 
Ocene in napovedi optimistične
 
Posavska podjetja tudi trenutno oz. v prvem letošnjem polletju poslujejo razmeroma dobro. Trendi so ugodni tudi za letošnjo jesen, nekaj dvomov je le za zadnjo četrtino leta. »Kazalnik gospodarske klime je še vedno nad dolgoletnim povprečjem, kar pomeni, da je od dolgoletnega povprečja večja tudi tekoča rast,« pravi Gorišek. Kazalnik je sicer upadel glede na februar 2022, ko je bil poslovni optimizem pred začetkom invazije v Ukrajini še posebej visok. Kljub inflacijskemu bumu so potrošniki po koncu pandemijskih ukrepov bolj naklonjeni trošenju, ne glede na draginjo, na svetovni ravni bo velik izziv še vedno predstavljala logistika oz. dobave polizdelkov, polprevodnikov in elektronike, ki so vgrajeni v končne izdelke. V prvem letošnjem četrtletju je nominalna rast izvoza blaga znašala 23 odstotkov, realna pa je bila le 4,1-odstotna. Uvoz blaga je bil večji za 48 odstotkov, realno pa se je povečal za okoli 13,1 odstotka.
DSC_3805

 
Po oceni GZS bodo prihodki posavskega gospodarstva letos znašali 6,9 milijarde evrov, dodana vrednost 883 milijonov evrov, neto čisti dobiček pa 235 milijonov evrov, število zaposlenih bo preseglo 12.500, njihova povprečna bruto plača pa 2.100 evrov. Še boljše so napovedi za leto 2023: skoraj 9 milijard prihodkov, milijarda dodane vrednosti, blizu 300 milijonov neto čistega dobička in skoraj 13 tisoč zaposlenih s povprečno bruto plačo skoraj 2.300 evrov. »V teh ocenah nista vključeni podjetji TPV AUTOMOTIVE in Narayan, ki sta letos prestavila svoja sedeža v našo regijo. Regijo bosta tako okrepili za 775 delovnih mest, 120 milijonov evrov prihodkov in 108 milijonov evrov izvoza, 35 milijonov evrov dodane vrednosti in 3,5 milijona evrov neto čistega dobička,« je poudaril Gorišek.
 
Brezposelnost najnižja po letu 2008
 
Polona Mirt je povedala, da se ugodni trendi upadanja brezposelnosti na trgu dela na območju upravnih enot Brežice, Krško in Sevnica (ki jih pokriva Območna služba ZZZS Sevnica) iz preteklega nadaljujejo tudi letošnjem letu. Ob koncu maja je bilo tako pri njih registriranih 2.497 brezposelnih oseb oz. 4,1% manj kot aprila in 22,1 % manj kot maja  preteklo leto (v Sloveniji je bilo 55.854 brezposelnih, kar je 3,8 % manj kot aprila in 25,7 % manj kot maja 2021). »V tem trenutku je stopnja registrirane brezposelnosti na našem območju (7,5 %, v Sloveniji 5,9 %, op. a.) najnižja po letu 2008, odkar jo izračunavamo po tej metodologiji,« je poudarila. Povpraševanje po delavcih v letošnjih petih mesecih je glede na enako obdobje 2021 poraslo kar za 37,2 % in povečalo odliv iz evidence brezposelnih oseb. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS je bilo aprila v sevniški OS 24.738 delovno aktivnih (glede na lokacijo delovnega mesta), kar je 3,6 % več kot v istem mesecu preteklega leta.
 
»Struktura brezposelnih oseb na območju Posavja je sicer zelo neugodna v primerjavi s slovenskim povprečjem,« še dodaja vodja sevniške enote, saj jo zaznamuje nadpovprečen delež invalidov (v OS 25,8 %, v RS 17,4 %), starejših (42,9 % brezposelnih starih 50 let in več, v RS 40,1 %), iskalcev prve zaposlitve (v OS 17,1 %, v RS 14,8 %), oseb brez izobrazbe oz. z osnovnošolsko izobrazbo (v OS 39,1 %, v RS 31,6 %) in dolgotrajno brezposelnih (v OS 63,5 %, v RS 55,5 %). Meni, da je kar 80 % vpisanih v njihove evidence težje zaposljivih, tisti, ki so zaposljivi, pa se tekoče zaposlujejo.
 
Iz evidence se je v tem obdobju odjavilo 1.251 brezposelnih oseb, 5,7 % manj kot v enakem lanskem obdobju. Več je odjavljenih zaradi ugotovljenih kršitev obveznosti brezposelnih oseb v zvezi z neaktivnim iskanjem zaposlitve, odjav zaradi lastne volje in prehodov v druge evidence zavoda – zlasti zaradi začasne nezaposljivosti (zdravstvene težave, težave v duševnem zdravju in druge kompleksne ovire, ki zahtevajo medinstitucionalno obravnavo).
 
Povpraševanje delodajalcev v porastu
 
Delodajalci so OS Sevnica v prvih petih mesecih letošnjega leta sporočili 2.590 prostih delovnih mest (v OS 37,2 % več kot v istem obdobju lani, v RS 36,8 % več). Največ povpraševanja v letošnjem letu so izkazali delodajalci iz dejavnosti gradbeništva z zaključnimi deli, sledijo predelovalne dejavnosti (proizvodnje kovinskih, elektronskih in optičnih izdelkov, pohištva, izdelkov iz gume in plastičnih mas, papirja ...), gostinstvo, zdravstvo in socialno varstvo ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (zaposlovalne dejavnosti - agencije, dejavnost oskrbe stavb in okolice, varovanje), izobraževanje, trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter dejavnost oskrbe z vodo. Najpogosteje so povpraševali po naslednjih poklicnih skupinah: delavcih za preprosta dela pri visokih in nizkih gradnjah, zidarjih, natakarjih, čistilcih,  kuhinjskih pomočnikih in kuharjih, voznikih, varilcih, prodajalcih, delavcih za zdravstveno in socialno oskrbo in strokovnih delavcih za zdravstveno nego, vzgojiteljih in pomočnikih vzgojiteljev predšolskih otrok.
 
Ukrepi Aktivne politike zaposlovanja
 
Polona Mirt je izpostavila še, da so v prvih letošnjih petih mesecih vključili 419 brezposelnih oseb v programe aktivne politike zaposlovanja: 248 oseb v programe neformalnega izobraževanja za pridobitev znanj in splošnih in poklicno specifičnih kompetenc, po katerih povprašujejo delodajalci (programi digitalnega opismenjevanja, jezikov, usposabljanje za varnostnike, viličariste, prodajnike, podjetniško usposabljanje, slovenščina za tujce), potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij in temeljnih kvalifikacij, v programe usposabljanja pri delodajalcih za pridobitev praktičnih veščin dela na konkretnem delovnem mestu (delovni preizkus, usposabljanje na delovnem mestu) in programe formalnega izobraževanja (OŠ, deficitarni poklici). S pomočjo spodbud za zaposlovanje ranljivejših ciljnih skupin se je v letošnjem letu zaposlilo 60 brezposelnih oseb, preko ukrepa kreiranja novih delovnih mest (programi javnih del, učnih delavnic) pa 111 brezposelnih oseb. 
 
Do konca leta 1.160 novih zaposlitev
 
Napovedi delodajalcev glede gibanja zaposlenosti v drugi polovici leta 2022 so pozitivne, saj delodajalci napovedujejo 2,5-odstotno rast števila zaposlenih in okoli 1.160 zaposlitev (na ravni RS 3,2% rast in 42.900 zaposlitev). Rast števila zaposlenih načrtuje 41% delodajalcev na območju OS Sevnica. »Med poklici, ki jih bodo delodajalci v prihodnjih šestih mesecih najpogosteje iskali, je omeniti zlasti voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, kovinarje, strojne mehanike, čistilce, kuhinjske pomočnike, orodjarje, varilce, upravljavce strojev in naprav v predelovalnih dejavnostih, delavce za preprosta dela, tehnike za elektrotehniko, prodajalce in predmetne učitelje v osnovni šoli,« je naštela Polona Mirt. Ob tem je več kot polovica delodajalcev (58 %) navedla, da se je v preteklem šestmesečnem obdobju soočala s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev, 65 % jih pričakuje, da bodo v prihodnje težave z iskanjem kadra še pogostejše. Med ključnimi razlogi za težave pri pridobivanju kadra delodajalci v 70 % navajajo, da iskanega kadra sploh ni oz. da gre za na trgu dela izrazito primanjkuje. 11 % delodajalcev meni, da so kandidati neustrezni (neustrezne delovne izkušnje, poklicno specifične kompetence in znanja, neustrezna izobrazba, neznanje določenih tujih jezikov in pomanjkanje digitalnih znanj), 16 % delodajalcev pa ocenjuje, da so razlogi težav pri iskanju kadra v njihovih delovnih pogojih (večizmensko delo, delo ob praznikih, vikendih, nizke plače, težje fizično delo …), ki odvračajo kandidate od prijav na prosta delovna mesta.
 
P. P.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte