​V NEK se začenja remont, zadnji v prvotni 40-letni obratovalni dobi

Z jutrišnjim dnem, 1. oktobra, se v Nuklearni elektrarni Krško začenja redni remont, ki sledi zaključku 32. gorivnega ciklusa oz. 513 dneh neprekinjenega obratovanja, v katerem je elektrarna v omrežje oddala 8,35 teravatnih ur električne energije.

Po 40 letih v boljši kondiciji kot na začetku
 
Kot je na novinarski konferenci poudaril predsednik uprave NEK Stanislav Rožman, ne gre zgolj za zaključek obratovalnega ciklusa št. 32, ampak tudi za zadnji remont v prvotno načrtovani življenjski dobi elektrarne, torej 40 let. »Ob tem je vredno izpostaviti, da je NEK danes zagotovo v boljši kondiciji, kot je bila na začetku obratovanja, v tehnološkem in organizacijskem smislu ter smislu delovnih procesov in proizvodnje. Začetno načrtovana proizvodnja je znašala 4,5 teravatne ure na leto, danes pa dosegamo povprečno 5,6 teravatne ure na leto, torej smo v 40 letih na temelju tehnoloških posodobitev, optimizacije gorivnega ciklusa, delovnih procesov, ne nazadnje motivacije vseh zaposlenih, dosegli povečanje proizvodnje za eno teravatno uro letno,« je povedal Rožman. Za ilustracijo: to pomeni proizvodnjo osmih HE na spodnji Savi.

V tem obdobju je NEK, je nadaljeval Rožman, zmanjšala obratovalna tveganja, ki so bila v začetni fazi sprejemljiva, kar je dosegla s stalno tehnološko nadgradnjo na področju varnosti, nazadnje z velikim projektom nadgradnje varnosti v zadnjem desetletju. Elektrarna je dokazala tudi neobčutljivost na ekstremne vremenske situacije, še posebej na letošnje ekstremno visoke temperature in nizke vodostaje reke Save. »NEK je skozi celotno obdobje tudi striktno spoštovala vse okoljske omejitve in s tem dokazala, da je okolju prijazna proizvodnja, še posebej z ničnim ogljičnim odtisom, kar je v današnji situaciji energetske krize dokaj zanemarjeno,« je še povedal prvi mož jedrske elektrarne.
 
Elektrarna je po Rožmanovih besedah zgradila tudi razumno (pozitivno) mednarodno prepoznavnost in dosegla najvišji rating med obratujočimi jedrskimi elektrarnami v svetu. Razvila je tudi odlično sodelovanje vseh deležnikov pri skupni naložbi Slovenije in Hrvaške. »In ne nazadnje: NEK je z rednimi dajatvami lokalnim skupnostim, zaposlovanjem, motiviranjem domačih lokalnih storitev postala motor gospodarskega razvoja v občini in širši regiji,« je še poudaril Rožman.

Ob nočni zaustavitvi je možen hrup
 
Ob zaustavitvi elektrarne, v noči iz petka na soboto in v soboto zjutraj, je možen hrup zaradi sproščanja pare iz sekundarnega – nejedrskega dela elektrarne, ker je treba odvajati višek toplotne energije. Prebivalce v okolici prosijo za razumevanje. 

Menjava 56 gorivnih palic in vzdrževalne aktivnosti …
 
Član uprave NEK Saša Medaković je poudaril, da je nuklearka tretjič v zgodovini neprekinjeno obratovala več kot 500 dni. Remont bo predvidoma trajal 32 dni, v tem času pa bodo ob zamenjavi 56 gorivnih elementov s svežimi opravili še preventivno vzdrževanje tehnološke opreme, pregled stanja tehnoloških struktur in preverjanje tlačnih pregrad skladno s pripadajočimi programi. Remontna dela vodijo in nadzirajo zaposleni v NEK (skupaj jih je približno 650), poleg tega pa se jim bo pridružilo še prek 1200 zunanjih izvajalcev iz Slovenije in Hrvaške ter izvajalci specifičnih del v jedrski industriji iz mednarodnega okolja, ki jim bodo pomagali opraviti blizu 45.000 remontnih aktivnosti. Njihovo kakovost bo nadzorovala Uprava RS za jedrsko varnost, spremljale pa jih bodo tudi pooblaščene organizacije in po remontu podale svoje mnenje. »Vse te aktivnosti so nujne, da bo naslednji obratovalni ciklus varen in stabilen. Načrtujemo ponovno neprekinjeno obratovanje več kot 500 dni,« je še dejal Medaković.
 
Vodja proizvodnje v NEK Gorazd Pfeifer je dodal, da je kazalec zmogljivosti elektrarne 99,9 %, razpoložljivost elektrarne pa 100-odstotna. Ne glede na že omenjeno vroče in sušno poletje, so elektrarno 'vozili' na polni moči in pomagali k zanesljivosti delovanja elektroenergetskega sistema. Omenil je še, da so prvi del minulega gorivnega ciklusa zaznamovale zahtevne razmere, zaznamovane z epidemijo covida-19, a so ga kljub temu izpeljali izjemno.  
 
… pa tudi menjava visokotlačne turbine
 
Tehnični direktor Mario Gluhak je povedal, da priprave za remont potekajo vse od zaključka prejšnjega remonta v aprilu 2021. Izvedli bodo 14 modifikacij, med katerimi velja posebej izpostaviti zamenjavo visokotlačne turbine, kar bo omogočilo povečanje moči elektrarne za 10 do 12 megavatov (MW), kar bo letno pomenilo 90 do 100 gigavatnih ur večjo proizvodnjo električne energije. »Za ilustracijo: to pomeni proizvodnjo električne energije iz sončne elektrarne, ki bi pokrivala površino približno 60 hektarjev zemljišča oz. skoraj devetmesečno proizvodnjo ene HE na spodnji Savi,« je ponazoril. Poleg tega bodo zmanjšali napetosti na priključnih cevovodih na reaktorsko posodo, zamenjali dva velika in pomembna toplotna izmenjevalnika, posodobili sistem za merjenje potresnega nihanja, v sodelovanju z ELES pa posodobili opremo v stikališču NEK.
 
Stroške pokrivajo z lastno ceno elektrike
 
Na vprašanje o stroških remonta je Rožman odgovoril, da bodo znašali okoli 90–100 milijonov evrov, sredstva pa so zagotovljena znotraj lastne cene električne energije (okvirno 35 €/megavatno uro). Približno po tretjino omenjenih sredstev bodo terjali trije segmenti: jedrsko gorivo za naslednjih 18 mesecev, vzdrževalne aktivnost in zamenjava oprema ter investicije. Za nadomeščanje izpada električne energije sta zadolžena GEN energija in HEP. »Kar se slovenskega dela tiče, se računa na povečanje zmogljivosti hidroelektrarn, kjer so se razmere izrazito popravile, glede na potrebe bo pripravljena tudi Termoelektrarna Brestanica z vsemi svojimi zmogljivostmi,« je pojasnil Rožman.
 
Premostitev za NSRAO bodo spet iskali v NEK

Izgradnja suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva, ki je del programa nadgradnje varnosti, je v zaključni fazi oz. ga bodo zaključili v prvi polovici leta s prenosom prvih 592 izrabljenih gorivnih elementov iz bazena za izrabljeno gorivo v suho skladišče. »Življenjska doba tega skladišča je naslednjih 100 let,« je poudaril Rožman. Izgradnja odlagališča za nizko- in srednje radioaktivne odpadke v formalnem smislu sicer ni pogoj za podaljšanje življenjske dobe elektrarne, »v vsebinskem smislu pa je seveda še kako velik pogoj«, je dodal. Ker odlagališče še vedno ni zgrajeno, se fizični prevzem NSRAO se zato seveda ne bo zgodil v letih 2023–2025, kot predvideva meddržavna pogodba. »Zato se bo spet iskala pomoč in premostitev s strani NEK, da uredi nadaljnjo 'potuho' za približno pet let tistim inštitucijam, ki bi morale odlagališče že zdavnaj zgraditi,« je bil oster Rožman.

V 20 letih 60 teravatnih ur elektrike

V dodatnih dvajsetih letih obratovanja bo NEK v slovenski elektroenergetski sistem oddala predvidoma 60 milijard kilovatnih ur električne energije in s tem okolju prihranila na desetine milijonov izpustov ogljikovega dioksida (CO2), poudarjajo v NEK.

Odločitve o podaljšanju obratovalne dobe NEK so bile po njegovih besedah že sprejete, tudi na najvišji ravni lastnikov elektrarne. »Računamo, da bomo do konca leta realizirali vse pogoje za podaljšanje, tako iz naslova tistega, kar je naložila Uprava za jedrsko varnost, to je varnostna nadgradnja, kot tistega, kar je naložil Agencija RS za okolje, to je presoja vplivov na okolje in pridobite okoljevarstvenega soglasja,« je še dejal. Postopek pridobitve okoljevarstvenega soglasja, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor, vključuje presojo vplivov na okolje v skladu z Zakonom o varovanju okolja v slovenskem prostoru ter čezmejno presojo vplivov na okolje v skladu z EU-direktivo in Espoo-konvencijo. Hkrati je treba upoštevati tudi določbe Aarhuške konvencije. Po notifikaciji se je v postopek prijavilo pet držav, poleg vseh sosednjih še Nemčija. Pridobljena so bila mnenja vseh mnenjedajalcev v postopku in izvedena je bila ustna obravnava s stranskimi udeleženci. V NEK pričakujejo, da bo Ministrstvo za okolje in prostor po čezmejnem posvetu pridobilo končna mnenja vseh držav, ki so se javile v postopek, in da bo celoten postopek končan do konca letošnjega leta. 


 
P. P., foto: P. P. in Goran Rovan

#povezujemoposavje