Časopis za pokrajino Posavje
30.07.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

​Vrh slovenskih peničarjev navdušil na Bizeljskem

Objavljeno: Četrtek, 17.06.2021    Rubrika: GOSPODARSTVO Sporočilo
Istenic_festival_penin_026
Pri Isteničevih v Stari vasi na Bizeljskem se je v torek zbrala smetana slovenskih pridelovalcev penin, ki so na festivalu penin "novorojenčkov" predstavili novosti, ki so dozorele v obdobju 2020/2021.

"Navdušen sem nad kakovostjo, h kateri je v določeni meri pripomogla tudi epidemija. Penine so namreč dlje odležale in to se pozna, a dejstvo je, da so izbrani slovenski peničarji močno napredovali v svojih vinih in so hudičevo dobra konkurenca. Med predstavljenimi vzorci ni nobenega vina z mehurčki, ampak same prave penine z veliko začetnico," je bil zadovoljen Miha Istenič, organizator festivala in direktor Penin Istenič.
Mark, Janez, Miha in Nik Istenič

Mark, Janez, Miha in Nik Istenič


Vino potrebuje ljudi

Vzdušje med živo zelenimi bizeljskimi griči, ki jih je prijetno grelo sonce, je bilo prav brbotavo. V kozarcih so kipeli mehurčki, med peničarji in ljubitelji penin, ki so se na festival pripeljali z vseh koncev Slovenije, pa veselje, da so ponovno lahko v živo skupaj. Bili so si enotni: vino potrebuje ljudi in čeprav lahko v kozarcu dobre penine uživamo tudi na domačem kavču, je v družbi še boljša. "V nekem trenutku je postala želja po tem vsakoletnem druženju, ki nam ga je lani vzela epidemija, tako močna, da enostavno nisem mogel reči ne.
Istenic_festival_penin_065
Tudi pri vsebini festivala smo se osredotočili na tisto, za kar smo bili v zadnjem obdobju prikrajšani, torej na penine, ki so dozorele in prišle na trg v letih 2020 in 2021," je pojasnil Miha Istenič.

Pisana paleta različnih stilov

Dogodek so želeli zastaviti na najvišji ravni, zato so k sodelovanju povabili tiste peničarje, ki veljajo za kakovostni vrh v Sloveniji. Obiskovalcem so se tako poleg Penin Istenič predstavili še Albiana, Bjana, Frelih, Klet Krško, Kozinc, Medot, Radgonske Gorice, Sanabor, Silveri in Steyer, tako da so obiskovalci lahko poskusili krepko čez štirideset različnih penin. "Vsi smo bili že res željni dobrega vinskega dogodka in ta festival je bil krasen uvod v poletje, saj so penine tudi pri nas v vročem delu leta vedno bolj priljubljene in jih ne pijemo več le ob rojstnih dnevih in zimskih praznikih. Vinarji so nam predstavili pisano paleto različnih stilov in zame je zelo razveseljivo, da vedno več delajo na suhih in zelo suhih peninah, poskusili smo lahko celo nekaj vzorcev penin z oznako brut nature, ki so odlične tudi za spajanje s hrano," je svoje vtise strnila obiskovalka in ljubiteljica penin Urša iz Ljubljane. Na festivalu so za slednje poskrbeli v družinski Gostilni Jež iz Jagnjenice v Radečah, v kateri so koronske čase iznajdljivo premostili tudi s ponudbo vrhunskih paštet, ki so obiskovalce festivala penin naravnost navdušile. Čudovito kremaste paštete iz fazana s pečeno koruzo, račke s konjakom in slivo ter krškopoljca z brusnico so se na debelo mazale na odlične kruhe Kislega peka, prve butične pekarne z drožmi v Posavju.

Vedno manj sladkorja in avtohtonost

Čeprav pri nas še vedno popijemo največ polsuhih penin, trendi že nekaj let kažejo v smer z malo in še manj sladkorja, torej brut in extra brut, celo brut nature, kjer je ostanka sladkorja lahko od 0 do 3 grame na liter. Poznavalci suhe penine izjemno cenijo, bolj deljena pa so mnenja glede naravnih in nefiltriranih penin, ki jim vinar ničesar ne doda (žvepla) in ničesar ne odvzame (kavsovk), saj gredo pri teh peninah stvari lahko precej po svoje – v nekaj izjemnega, lahko pa tudi v rezultat, ki je vse prej kot navdušujoč. A tiste, ki so jih obiskovalci lahko poskusili včeraj, denimo pet-nat Kleti Krško in Frelihov brut nature, so bile odlične. Zelo razveseljivo je bilo videti tudi mlade enologe, kot sta Luka Ribolica iz Medota ali Miha Ritonja iz Albiane. Oba sta z zanosom poudarila pomen uporabe avtohtonih sort v slovenskih peninah, s čemer peničar v svojem vinu izrazi terroir – denimo žametne črnine v penini Albiana brut rose ali rebule v vseh peninah Medot, čemur pritrjujejo tudi "stari mački", kot je Miha Istenič, ki prisega na bizeljski rumeni plavec.

Ni vsako vino z mehurčki penina

Kot pravi Miha Istenič, so novorojenčki zadnjih dveh let pokazali, da slovenske penine potrebujejo čas, da dlje odležijo. "Penine, ki sem jih danes poskusil, so najboljše doslej in trendi, ki so jih prikazali sodelujoči peničarji, so vsekakor razveseljivi. A v Sloveniji imamo kar 350 vinarjev, ki proizvajajo (tudi) penino in veliko težavo predstavlja glede penin zelo ohlapen zakon o vinu, ki dopušča, da se s tem plemenitim imenom kitijo tudi izdelki, ki ga nikakor ne bi smeli nositi. Zato si želim, da se peničarji povežemo v prizadevanjih za spremembo in posodobitev te zakonodaje, da opredelimo jasne in stroge kriterije kakovosti ter poskrbimo za osveščanje. Le tako bodo ljudje vedeli, zakaj za eno penino plačajo pet evrov, za drugo pa 25 in katera si to ceno resnično zasluži, katera pa ne," je za konec napovedal Miha Istenič.

Vir: Studio Pepermint
« Nazaj na seznam