Časopis za pokrajino Posavje
19.05.2024
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Dr. Dejan Paravan, generalni direktor GEN energije: Brez političnega poenotenja projekt JEK2 ni izvedljiv

Objavljeno: Nedelja, 17.03.2024    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
Dejan Paravan-GEN energija (2)

Dr. Dejan Paravan

48-letni Novogoričan dr. Dejan Paravan je od 1. novembra 2022 na mestu generalnega direktorja GEN energije. Doktorant ljubljanske fakultete za elektrotehniko, ki se je izobraževal tudi v tujini, je poklicno pot začel v podjetju Istrabenz-Gorenje in nadaljeval v GEN-I, je predvsem strokovnjak za energetske trge, sam pa pravi, da se ima bolj za 'uporabnega matematika' kot strogo za elektroinženirja. Ker zaseda enega najbolj izpostavljenih položajev ne le v posavski, ampak tudi v slovenski energetiki, je prav, da ga predstavimo lokalni javnosti.

Minilo je dobro leto, odkar ste prevzeli vodenje GEN energije, že pred tem ste bili član uprave hčerinskega podjetja GEN-I. Kako ste se po vaši oceni znašli na tem položaju, vas je pri tem delu karkoli presenetilo?
 
Zagotovo je položaj, ki sem ga zasedel, zelo zahteven in odgovoren in v določeni meri definitivno tudi nekaj novega zame, tako da jemljem to obdobje tudi kot obdobje osebne rasti. Mislim, da sem se dobro soočil s temi izzivi in sem zadovoljen s svojim delovanjem, zadovoljen sem tudi s tem, kako me je sprejel kolektiv, vsi so zelo kooperativni. Seveda obstaja nek 'zagonski čas', v katerem se je treba spoznati, ampak zaenkrat je ta izkušnja zelo pozitivna.
 
Ob prevzemu funkcije ste kot prvo prioriteto izpostavili 'soočanje z energetsko krizo ter skrb za nemoteno obratovanje vseh proizvodnih virov in zanesljivo oskrbo slovenskih odjemalcev z električno energijo'. Menite, da ste bili doslej pri tem uspešni?
 
Jesen 2022 in tudi celotno leto 2022 je bilo izjemno burno. Zelo sem zadovoljen, kako smo se tako v naši skupini kot v slovenski energetiki soočili s temi izzivi. Ne nazadnje moram ugotoviti, da kljub takšnim in drugačnim strahovom ter tveganjem nihče ni ostal brez električne energije, vse pogodbe z odjemalci smo kljub vsem pretresom na trgu spoštovali, kljub neprijetnim dogodkom, kot je bila npr. zelo slaba hidrologija v letu 2022 ali nenačrtovana zaustavitev NEK v letu 2023. Zadovoljen sem, da smo ohranili naše poslanstvo zanesljive proizvodnje in oskrbe, poleg tega smo se potrudili, da smo zagotovili čimbolj vzdržne pogoje za slovenske odjemalce. Naj omenim, da smo samo v lanskem letu v naši skupini namenili približno 200 milijonov evrov, da smo krili stroške iz naslova regulacije, ki jo je z uredbo določila vlada, do gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev. To je naš neposreden prispevek in je daleč največji v Sloveniji, saj je drugi energetski steber (HSE) prispeval manj kot pol toliko, to pa zato, ker naša skupina oskrbuje praktično vsako drugo gospodinjstvo oz. imamo največji tržni delež.
 
Zavezali ste se tudi prehodu v samooskrbni in brezogljični elektroenergetski sistem, kar pomeni pospešene investicije v obnovljive vire energije in jedrsko energijo v Sloveniji. Gradnja HE na spodnji Savi (Mokrice) je zastala, tudi na srednji Savi ne gre gladko, glede JEK2 se sicer kažejo premiki, a še vedno ni končne odločitve …
 
Lani smo prenovili naš strateški razvojni načrt. Tega smo osnovali na treh stebrih. Prvi steber je zanesljiva oskrba odjemalcev in dejansko predstavlja naše redno delovanje, ki ustvarja prosti denarni tok. Potem ta denar namenjamo za investicije v drugi in tretji steber. Drugi steber predstavljajo jedrske tehnologije, paradni konj je seveda projekt JEK2, tretji steber pa investicije v obnovljive vire, prožnost in napredne storitve. Če začnem pri zadnjem stebru: ta je tisti, pri katerem se že in se bo največ videlo do leta 2030 s stališča nove priključene moči na omrežje. Tukaj naša skupina že vrsto let prispeva največ novih kapacitet sončne energije v Sloveniji. Zeleno preobrazbo z energijo sonca smo doslej omogočili skoraj 9.000 slovenskim gospodinjstvom, pri poslovnih odjemalcih pa priklopili 147 sončnih elektrarn. Lani je bilo rekordno leto in smo priključili za 68 megavatov novih sončnih elektrarn, vključno z največjo sončno elektrarno v Sloveniji z močjo 6 MW, ki skupaj s HE Brežice predstavlja hibridni sistem sončne in vodne energije. Potem so tu hidroelektrarne, kjer si prizadevamo zaključiti investicijo v verigo na spodnji Savi. Lani je žal prišlo do novega zamika pri izdaji gradbenega dovoljenja. Trenutno potekajo pospešene aktivnosti, da se ta postopek ponovi. Upamo, da bo to v doglednem času zaključeno in bomo začeli z gradnjo HE Mokrice. Projekt HE na srednji Savi je v domeni skupine HSE, mi sodelujemo, ampak tudi na tem projektu proces dovoljevanja zahteva svoj čas.
 
Zelo pomembne pa so aktivnosti na projektu JEK2, pri katerem smo lani naredili kup pomembnih premikov naprej, ki so povezani predvsem z usklajevanjem z vlado. Imeli smo zelo močan vladni obisk, ko so junija lani prišli premier in dva ministra z ekipama, avgusta lani je predsednik vlade imenoval posebnega državnega sekretarja v svojem kabinetu, ki je odgovoren za koordinacijo aktivnosti, vezanih na ta projekt, septembra je bila oblikovana delovna skupina iz predstavnikov ministrstev in industrije, potem pa še dodatne ožje delovne skupine, ki dejansko koordinirajo te aktivnosti. Posluh in motivacija na ministrstvih sta prava. Hkrati je bila lani oblikovana in dana v javno razpravo tudi resolucija o miroljubni rabi jedrske energije in obeta se tudi referendum na to temo.
 
V kateri fazi pa so vaše priprave na ta projekt?
 
Mi smo fokusirani na tisti del časovnice, ki vsebuje pripravo podlag do sprejema t. i. dokončne investitorjeve odločitve, ki jo načrtujemo v letu 2028. Ta priprava je zelo intenzivna in zajema na eni strani umeščanje objekta v prostor, kjer pripravljamo dokumentacijo in bomo še pred počitnicami oddali pobudo za DPN, na drugi strani pa poteka izjemno intenziven dialog z dobavitelji opreme, v katerem smo od njih že dobili informativne ponudbe za standardne dizajne. Zdaj jim mi dajemo specifične podatke o lokaciji, na podlagi katerih bodo revidirali ponudbe glede skladnosti z lokacijo. Ta proces bo vodil k temu, da bomo točno definirali, katerega dobavitelja, kateri dizajn in katero moč elektrarne bomo izbrali. Tretji sklop zajema aktivnosti, vezane na licenciranje, četrti pa aktivnosti vezane na ekonomiko projekta, zapiranje finančne konstrukcije in eventualno soinvestitorstvo drugih deležnikov v projektu.
 
Omenjate pogajanja z dobavitelji, za katere gre?
 
Zdaj vodimo dialog s tremi zahodnimi dobavitelji, to so ameriški Westinghouse, francoski EDF in korejski KHNP. Ker je uspešnost jedrskih novogradenj zelo pogojena z dobro organiziranostjo dobavnih verig, bomo z vsakim od dobaviteljev – z dvema smo že – tu v Krškem organizirali delavnice, na katerih slovenskim podjetjem predstavljamo priložnosti v renesansi gradnje jedrskih elektrarn. Dobavitelji predstavijo, kako se lahko tudi lokalna podjetja vključijo v novogradnjo v Sloveniji in v druge novogradnje po Evropi in celo po svetu. Na januarski delavnici smo gostili dobavitelja EDF, na marčevski smo gostili Westinghouse, sledi še delavnica s KHNP.
 
Pred časom ste javno povedali, da ste nabor možnih variant reaktorja razširili na 1000 do 2400 MW. Kaj vse to 'potegne' za sabo?
 
Vsi dobavitelji imajo en dizajn z eno močjo, ki so ga že implementirali nekje v svetu, dva od njih pa imata še dva dizajna, ki še nista bila zgrajena, se pravi, da še ne obstaja takšna elektrarna oz. je to pomanjšan dizajn že implementirane elektrarne. To je pomembno, ker pri izbiri zelo pazimo, da bi izbrali elektrarno, ki je že bila zgrajena in deluje. Ne želimo namreč delati elektrarne, ki bo prvič zgrajena, ker je s tem povezanih preveč projektnih tveganj. Želimo se namreč opreti na dizajne, ki so že preizkušeni in delujoči ter izkoristiti izkušnje, pridobljene drugje po svetu. Zaradi tega je zelo pomembno, da smo razširili ta nabor, s čimer smo zajeli več realnih možnosti, hkrati pa smo ga razširili do te meje, da smo zajeli tudi opcijo, ki se jo sicer preučuje že od vsega začetka, da bi zgradili dva manjša bloka. Zakaj? Ker vse izkušnje iz tujine kažejo, da se drugi blok dá zgraditi ceneje kot prvega, ravno zaradi učne krivulje na lokaciji. Imamo zelo konkretne indikacije, kolikšna je korist, če gradimo dva bloka, v nadaljnjem postopku pa bomo presojali, ali ta korist odtehta druge izzive, ki jih to prinese. Ta nabor bomo zdaj ožili in v končni fazi prišli do konkretnega dobavitelja, dizajna in moči, ki bo predmet odločanja o izgradnji.
 
Kot vrednost projekta se omenja cca. deset milijard evrov. Kako lahko Slovenija zbere toliko denarja, omenili ste soinvestitorstvo, kakšni finančni modeli so v igri?
 
To je veliko denarja, ampak govorimo tudi o zelo veliki elektrarni, ki bo imela veliko moč in bo proizvajala električno energijo praktično vse ure v letu v 80 ali celo 100 letih življenjske dobe. Izplen takšne enote je zelo velik in če začetno investicijo delimo s to količino, pridemo do še vedno zelo konkurenčne cene elektrike. Družba GEN energija tega denarja ne more zbrati sama, kar pomeni, da bo definitivno potrebno partnerstvo države, zelo pa smo naklonjeni tudi ideji, da bi imeli v projektu še druge soinvestitorje. Nekateri so že izrazili zelo konkretne interese za sodelovanje, za projekt pa je to dobro tako zaradi manjšanja potrebnega denarja, ki pade na enega investitorja, kot zaradi obvladovanja tveganj, ki se ustrezno prerazporedijo. Modelov je več, preučujemo različne izkušnje po tujini, nadaljnji procesi in usklajevanje z državo pa bodo definirali, kakšen bo optimalen in o katerem se bomo pogovarjali s potencialnimi soinvestitorji. Vse to mora biti dorečeno pred FID, se pravi pred dokončno investitorjevo odločitvijo. To je zelo kmalu. Da se razumemo: vse te odločitve, o dizajnu, moči, financiranju itd., ne bodo čakale do leta 2028 in bile takrat znane, ampak se bodo skozi ta proces počasi bistrile. Že danes precej natančno vemo veliko stvari, so pa določeni detajli, ki se bodo postopoma izostrili, na podlagi ustreznih strokovnih podlag.
 
Za drugo polovico leta je napovedan referendum o JEK2. Kakšna bo vloga GEN energije v referendumski kampanji, kako se mislite vključevati vanjo?
 
Seveda se bomo v referendumsko kampanjo vključili kot zainteresiran deležnik. Predvsem bomo skrbeli, da bomo na eni strani korektno informirali javnost o jedrski tehnologiji. Izkušnje kažejo, da je to varna, preizkušena tehnologija, s katero v Sloveniji znamo živeti. Na drugi strani bomo seveda poskrbeli, da bomo javnosti dali korektne in verodostojne podatke o projektu JEK2, s katerimi razpolagamo.
 
Poudarjate pomen poenotenja politike pri tem vprašanju, so za to realne možnosti?
 
Ne samo, da so za to realne možnosti, odkrito povedano – to je edina možna pot. Projekt je tako velik, tako dolgoročen in tako strateško pomemben za Slovenijo, da brez poenotenja v politiki dejansko ni izvedljiv. Poenotenje, ki smo mu bili priča pred kakšnim mesecem (na srečanju ključnih političnih akterjev o energetski prihodnosti Slovenije, op. a.), je izjemno pomembno za projekt, saj vpliva na to, da projekt ni tema, ki bi bila na dnevnopolitični agendi za boj med strankami, ampak da stranke prepoznajo da gre za preveč pomemben projekt, o katerem se morajo skupaj pogovarjati. Trenutno vlada takšna klima in to zelo pozdravljam.
 
Kaj pa kaže javno mnenje glede projekta, verjetno ga spremljate?
 
Javno mnenje spremljamo že več kot deset let. V zadnjih letih kot posledica predvsem energetske krize in debat, povezanih s potrebo po razogljičenju, ter posledično večji ozaveščenosti državljanov o energetiki podpora jedrski energiji in tudi projektu JEK2 raste in se trenutno ocenjuje na približno 70 %.
 
Je ta podpora v posavskem okolju kaj višja?
 
Ja, tukaj je še višja, to pa pripisujem dvema razlogoma. Prvi je ta, da so lokalni ljudje še bolj informirani o jedrski energiji kot drugi državljani. Druga pa je to, da imajo lokalni prebivalci neposredno izkušnjo z obstoječo jedrsko elektrarno, ta izkušnja pa je pozitivna. Vidijo, da jedrska elektrarna ni noben bavbav, ampak je visokotehnološki, izvrstno organiziran in voden objekt, ki prinaša zelo zahtevna, odgovorna in tudi ustrezno plačana delovna mesta, zagotavlja velike količine zanesljive energije in ima še cel kup drugih pozitivnih učinkov.
 
Se pa v zvezi s tem projektom v javnosti pojavlja bojazen glede transparentnosti oz. da ne bi prišlo do podobnih stvari kot v primeru projekta TEŠ6. Kako lahko zagotovite, da do tega ne bo prihajalo?
 
Na žalost smo soočeni s to dediščino slabe prakse v primeru TEŠ6, čeprav ne jaz ne nihče drug med nami ni imel nobene veze s tem projektom. TEŠ6 moramo kljub temu vzeti kot izkušnjo in dodatno poskrbeti, da bodo stvari vodene transparentno. Bi pa rad zadevo obrnil in poudaril, da imamo v skupini GEN cel kup pozitivnih praks, kjer se je pokazalo, da so bile investicije izpeljane v roku, na transparenten način in brez kakršnih koli nepravilnosti. Ta bojazen vedno obstaja, zato imamo politiko nične tolerance do korupcije in zelo visoko stopnjo pozornosti in zavedanja o odgovornem in transparentnem ravnanju. To je zopet edini način, da ta projekt izpeljemo.
 
Sodelujete tudi pri razvoju uporabe tehnologije malih modularnih jedrskih elektrarn (SMR) v projektu Phoenix. Kaj si obetate tega sodelovanja oz. kaj konkretno si lahko Slovenija obeta od tega?
 
V našem podjetju smo naredili že dve interni poročili na temo stanja na področju malih modularnih reaktorjev, oblikovali smo tudi dedicirano ekipo, ki se bo v bodoče s tem ukvarjala, ker so to nove tehnologije in prepoznavamo priložnosti na tem področju. Hkrati smo posledično član konzorcija na projektu Phoenix in bomo skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo in drugimi industrijskimi partnerji v Sloveniji ob podpori ameriške vlade preiskali možnosti uporabe malih modularnih reaktorjev ameriških proizvajalcev v Sloveniji. To področje je sicer zelo perspektivno, hkrati pa občasno morda tudi nerealno ocenjeno, zato si obetam, da pridemo do dokumenta v slovenskem jeziku, ki bo zelo dobro predstavil stanje na tem področju in kaj lahko realno pričakujemo od teh tehnologij.
 
Gre to v smer – če lahko malo karikiram –, da bomo nekoč imeli doma male modularne reaktorje, kot imamo zdaj sončne elektrarne?
 
To je zelo dolgoročna vizija. V nabor malih modularnih reaktorjev spadajo zelo različne elektrarne, od takšnih, ki so velike za polovico NEK, do takšnih, ki so res majhne in so namenjene temu, da bi jih imel nek industrijski objekt za pokrivanje lastnih potreb. Ne govorimo torej o hišah, lahko pa govorimo o tovarnah. Idej je veliko, je pa treba pri tem izpostaviti, da je področje jedrske tehnologije zelo natančno regulirano, ta regulacija pa je posledica izjemne odgovornosti za zagotavljanje varnosti. Posledično so ti standardi tako visoko postavljeni, da ne moramo pričakovati, da bodo elektrarne, četudi manjše moči, lahko kar v vsaki garaži oz. smo od tega še zelo zelo daleč. Danes se včasih zelo po domače in po 'filozofsko' govori o tem področju in so marsikatera pričakovanja nerealna. Zato sem izpostavil potrebo po kvalitetnem dokumentu na to temo.
 
Ljudi zagotovo zanima, kaj se lahko v bodoče pričakuje glede cen elektrike, od česa bodo odvisne?
 
Če govorimo o kratkoročnem vidiku, ki nima zveze s projektom JEK2 – cene električne energije se po energetski krizi umirjajo. Če je veleprodajna cena za pasovno energijo zgodovinsko bila okrog 50 evrov in je v času energetske krize dosegla tudi 1.000 evrov, se pravi 20-kratnik dolgoletnega povprečja, je trenutno ta cena na 85 evrih. Zato je to obdobje primerno za industrijo, da elektriko zakupujejo za naprej, ker so cene zanjo zelo atraktivne. Kar se tiče cen za gospodinjstva, pa so te bile v času krize regulirane s strani države, s čimer je državljane zaščitila, da niso bili deležni izjemnih porastov cen. Danes je tržna cena glede na regulirano ceno že takšna, da pričakujem, da naslednje leto ne bo niti potrebe po regulaciji niti po podražitvah elektrike. S tega stališča bomo z naslednjim letom izšli iz tega zahtevnega obdobja, ki je povezano z energetsko krizo in regulacijo cen.
 
Dolgoročne napovedi energetikov pa bom povezal s prevladujočim mnenjem v preteklem desetletju, da so bile cene, kakršne so bile na veleprodajnih trgih, ki sem jih omenil prej, tako nizke, da se dejansko nobena investicija ni izplačala. Zato smo v energetski krizi kar naenkrat imeli težave z dodatnimi kapacitetami. Mislim, da bodo današnje ravni cen ali malo višje predstavljale neko novo normalo. Poceni električne energije, kot je bila v prejšnjem desetletju, ne bo več, tudi zaradi inflacije in drugih dejavnikov.
 
Vaš položaj je tudi politično precej izpostavljen, ne nazadnje je GEN energija državno podjetje. Bili ste dolgoletni sodelavec trenutnega predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba in veljate za 'njegov' kader. Kako pogosto ste na zvezi z njim, zlasti glede vprašanj, povezanih z vašim delom oz. energetiko?
 
Niti ne prav pogosto, saj želim biti varčen s to komunikacijo, ker vem, da je predsednik vlade zelo zaposlen. Ko rabim interakcijo za potrebe energetske politike oz. projektov, ki jih izvajamo v GEN energiji, iščem kontakt z njim. Kontakti so omejeni predvsem na delovno skupino in izvajanje aktivnosti vezane na projekt JEK2.
 
V času, ko ste na čelu GEN energije, ste najbrž že malo spoznali Krško. Če ga primerjate z Novo Gorico, kaj je tu boljše, kaj morda pogrešate?
 
Praktično ves čas, ki ga preživim v Krškem, namenim delu. Morda si vzamem kakšno uro, da grem malo teči ob Savi, sicer pa dejansko ne živim tu, le prespim. Je pa kraj prijeten, zelo lepo urejen. Je malo manjši kot goriški prostor, ki ga jemljem kot somestje skupaj s staro Gorico na drugi strani meje. Zanimivo pa mi je, da je klima tukaj precej podobna.
 
Govorite o vremenski klimi, kaj pa človeška?
 
Lahko rečem samo dobre stvari, ker sem v okolju zelo lepo sprejet, ljudje so zelo prijazni in imam same pozitivne izkušnje.
 
Peter Pavlovič

Pogovor je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»