Časopis za pokrajino Posavje
16.07.2024
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Kmetijska ministrica na ogledu Banove domačije in srečanju s sadjarji

Objavljeno: Torek, 04.06.2024    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
banova-domacija-obisk-kmetijske-ministrice (15)

Ministrica (desno) je prisluhnila zgodbi o Banovi domačiji ...

V četrtek, 30. maja, si je Banovo domačijo v Artičah ogledala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić ter se tam srečala z nekaj domačimi sadjarji, kasneje pa je imela še delovni sestanek s posavskimi sadjarji in vinogradniki, s katerimi so se dotaknili najaktualnejših in perečih tem v njihovi panogi.

Najprej je predsednik Sadjarskega društva Artiče Mitja Molan ministrici predstavil zgodovino kraja, Banove domačije in tradicijo sadjarstva v teh koncih. Ministrica si je z zanimanjem ogledala tako domačijo kot tudi sadjarsko zbirko, ki je na ogled v pripadajočem gospodarskem poslopju, nato pa v izjavi za medije povedala, da se ji zdi izrednega pomena, da se na ta način ohranja kulturna dediščina in tradicija, ki sta jih pripeljali do tukaj, kjer so danes, »kajti ni samoumevno, da imamo kmetovalce, ki vsakodnevno skrbijo za to, da imamo prehransko varnost, kolikor se le da, zagotovljeno«. Izpostavila je revitalizacijo podeželja kot ključno ter ne zgolj povezano z dotičnim kmetijstvom in kmetovanjem, ampak tudi s tovrstnimi projekti – kot je npr. »Banova domačija – okusimo dediščino«, ki je temeljil ravno na revitalizaciji kulturne dediščine –, v okviru katerih se turizem razvija tudi v ruralnem okolju. »Zaradi vseh izzivov, ki nas čakajo, ne bi radi samo hodili naokrog in se rokovali, ampak bi dejansko radi pomagali kmetom,« je dodala.
banova-domacija-obisk-kmetijske-ministrice (19)

... si ogledala sadjarsko zbirko ...



Največji izziv sadjarjev FFS in zaščita rastlin

Po navedbah ministrice, ki se je ta dan srečala z različnimi kmetovalci iz Posavja, so največji izziv, ki so ji ga slednji izpostavili, fitofarmacevtska sredstva (FFS) in zaščita rastlin v smislu varstva pred škodljivimi organizmi, pri čemer še vedno ugotavljajo, da ni dovolj registriranih sredstev na noben način. »Tu je resno vprašanje, zakaj do tega prihaja, ker imamo mehanizme,« je pristavila. Nadalje je bil poudarek na namakalnih sistemih – na MO Krško so ji predstavili primere dobrih praks velikih površin, opremljenih z namakalnimi sistemi – in debirokratizaciji. »Ugotovili smo, da je najtežji postopek pri vzpostavitvi namakalnih sistemov sam teren in vključenost oz. proaktivnost kmetovalcev, kjer v prvi vrsti oni izkažejo interes,« je pojasnila in dodala, da je Posavje primer dobre prakse glede opremljenosti kmetij s protitočnimi mrežami oz. oroševalnimi sistemi. Kmetje so ji predstavili obliko oz. koncept zavarovanja v smislu, da se spremeni tudi na način, da bi tisti, ki so zavarovali svoje trajne nasade in njivske pridelke, bili nagrajeni in bi se jim s poplačilom morebitnih škod pomagalo. Po njenih besedah trenutno nimamo dobrega sistema v državi glede zaščite škode, ki nastane v kmetijstvu. Trenutno ima namreč pri nas monopol nad tem avstrijska zavarovalnica.
banova-domacija-obisk-kmetijske-ministrice (26)

... na koncu pa je pred Banovo domačijo nastala še skupinska fotografija s poslankama, brežiško podžupanjo in nekaterimi artiškimi sadjarji.


Ministrica: V Posavju je čutiti povezanost med kmeti

Čalušić je še navedla, da je na terenskem obisku videla veliko primerov dobrih praks, kjer si kmetje pomagajo med sabo in imajo podporo tudi lokalnih podjetij, »in mislim, da je to način, s katerim se lahko opolnomočimo v prehranski varnosti in samooskrbi ter zagotavljanju slovenskih proizvodov na trg«. Na drugi strani nas čaka še veliko dela, kot je poudarila, da se kot vsak posameznik ozavestimo, da ko gremo v trgovino ali kamorkoli po sadje in zelenjavo, meso, mlečne izdelke itd., se vprašamo, čigavo to je, ali se zapeljemo kakšen kilometer dlje na lokalno kmetijo, kjer se imamo priložnost pogovoriti s kmetom ter na ta način ohranjamo odnose in pristnost. Kot je še izjavila, mora država pokazati interes v smislu, da se je treba povezovati, morda skozi finančne spodbude, zemljiško politiko, zadružništvo, saj se bodo na ta način kmetovalci zelo hitro aktivirali in se še bolj povezali v večje skupine proizvajalcev. »V teh koncih je bilo občutiti, da je povezanost prisotna, mogoče manjka še kakšen korak, a gremo po pravi poti,« je sklenila ministrica.
banova-domacija-obisk-kmetijske-ministrice (3)

Sadjarja Anton Koršič (levo) in Mitja Molan


Sadjarjev in sadjarskih površin čedalje manj, z jabolki nismo več samooskrbni

Sadjarja iz Arnovega sela Mitja Molan in Anton Koršič sta ob tej priložnosti spregovorila o stanju v sadjarstvu, ki ni preveč rožnato. Molan je izpostavil, da se površine manjšajo, članstvo v artiškem sadjarskem društvu se je v zadnjih desetih, 15 letih prepolovilo, v tem okolišu je prenehalo sadjariti vsaj 50 manjših sadjarjev. »Tudi samooskrbni več nismo z jabolki v Sloveniji oz. smo nekje na meji, da ne govorim o vseh naravnih pojavih, ki nas že debelo desetletje ’tepejo’, vsako leto nas je manj,« je povedal in dodal, da je treba tistim, ki imajo željo in voljo, še naprej omogočiti in iti naproti z določenimi podporami. Po Molanovih besedah je treba domače sadje zaščititi, kajti pritisk cenejšega sadja od zunaj je velik, ter razporediti razmerje cen v verigi od prodaje do kupca. Omenil je še, da jim vsako leto omejujejo dostopnost do nekaterih fitofarmacevtskih sredstev, pri čemer so v določenih državah ta sredstva dovoljena in potem to sadje pride k nam. Želijo si enakovrednosti na tem področju. »Čeprav naj bi se vsi zavedali prednosti domačega in zdravega, je veliko takšnih, ki pridejo do polic in najprej pogledajo, kakšna je cena in če je kaj v akciji,« je še dejal Molan.

Koršič ga je dopolnil, da je bilo v preteklosti v brežiški občini čez 120 ha sadjarskih površin, zdaj je tega verjetno le še polovica, pa še ta je skoncentrirana na nekaj kmetijah, saj manjše enostavno niso mogle več zdržati tega tempa. Izpostavil je tudi pomanjkljiv nadzor porekla sadja na trgovskih policah. »In ne nazadnje, da se v Sloveniji ne moremo dogovoriti, da bi bila za zavarovanje pred škodo po vremenskih ujmah zadolžena državna zavarovalnica, ampak je trenutno dogovorjeno z avstrijsko zavarovalnico, pri čemer vemo, da tujci ne bodo ravno gledali na domačega pridelovalca,« je navedel in dodal, da niso zadovoljni z odnosom do sadjarstva v tej državi, predvsem do malih sadjarjev. »Še deset, 15 let nazaj smo imeli 50 % presežkov, ki smo jih morali izvoziti, zdaj pa niti samooskrbni nismo več, pridelava jabolk vsako leto pada,« je realno stanje predstavil Koršič, ki je tudi predsednik Zadruge za razvoj sadjarstva Tibona.

Ministrico so na Banovi domačiji pričakale tudi poslanki v DZ Tamara Vonta, kandidatka za evropsko poslanko, in mag. Nataša Avšič Bogovič ter brežiška podžupanja Mojca Florjanič, za zaključek dneva, preživetega v Posavju, pa se je na delovnem sestanku pri vinogradniku Andreju Molanu na Čelah srečala še s posavskimi sadjarji in vinogradniki.

R. R.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»