Časopis za pokrajino Posavje
15.11.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Kostak - komunalni paradni konj

Objavljeno: Četrtek, 29.09.2016    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
Jože Leskovar - komunala

Jože Leskovar

Četudi v družbi Kostak izvajanje komunalnih dejavnosti predstavlja le 20 odstotkov ustvarjenih prihodkov, zaseda po prometu prvo mesto med slovenskimi komunalnimi podjetji. Sektor, ki šteje 85 zaposlenih, že vrsto let vodi Jože Leskovar, univ. dipl. inž. rudarstva.

Če se ozreva na 15-letno obdobje, ko službujete na Kostaku, je bil dosežen velik napredek. Kako ga ocenjujete?
Res je bil narejen zelo velik napredek, a ne le na področju ravnanja z odpadki, temveč na vseh dejavnostih s področja gospodarskih javnih služb, ki jih izvajamo v občinah Krško in Kostanjevica na Krki. V prvi vrsti zaradi zakonodaje, ki se je spremenila z vstopom Slovenije v EU in sprejetja novih direktiv, ki so korenito posegle na področje varovanja okolja. Pri tem so same po sebi zgovorne tudi številke, če povem, da smo v letu 2001 odložili okrog 15.000 ton odpadkov na leto, denimo v letu 2009 7.500, lani 1.000, letos pa jih bomo le še 500 ton, vsi ostali odpadki pa bodo šli v snovno ali energetsko obdelavo. Kljub temu, da smo med zadnjimi slovenskimi občinami v letih 2002 in 2003 začeli z ločenim zbiranjem odpadkov, smo že presegli slovensko povprečje. Iz gospodinjstev zberemo več kot 65 % ločenih odpadkov. V letu 2001 denimo nismo imeli še nobenega ekološkega otoka, sedaj jih imamo 300, tedaj tudi nismo imeli posod za zbiranje bioloških odpadkov, danes jim imamo skoraj 2.000 in okoli 1.000 posod za zbiranje embalaž na območju občin. Največjo spremembo pa je ta dejavnost doživela konec leta 2015, ko so prenehali veljati t. i. odpustki za odlaganje, kar pomeni, da se lahko odložijo le še ustrezno mehansko-biološko obdelani odpadki, s čimer so do veljave prišli centri za ravnanje z odpadki (v nadaljevanju CRO; op. p.). V občini Krško se je ta v Spodnjem Starem Gradu fazno izgrajeval od leta 2003 dalje in je danes eden izmed večjih centrov za obdelavo odpadkov v Sloveniji, ki je tudi opremljen z najsodobnejšimi tehnologijami.

Spričo povedanega: kakšno vlogo ima sploh še novomeško odlagališče CeROD?
Največji problem CeROD-a je, da v njem niso izpolnili svojih obvez iz medobčinske pogodbe, saj v kolikor bi delali v skladu s programom, sprejetim s strani občin, tudi CRO v takšni obliki, kot ga imamo, v občini Krško ne bi bilo. Zato je izgradnja CRO pri nas pravzaprav odgovor na to, česar v Novem mestu niso naredili. Dejstvo namreč je, da v kolikor mi ne bi zgradili odlagališča, bi bili danes primorani odpadke voziti po celi Sloveniji, v tem primeru pa bi bila cena za občane neprimerno višja od dosedanje, ki je še vedno v slovenskem povprečju, ne glede na to, da so stroški odvoza višji kot drugje. Upoštevati moramo, da je naš teren razgiban, da je občina Krško po številu naseljih največja slovenska občina, da tako na severu kot na jugu občin Krško in Kostanjevica pobiramo odpadke z nadmorske višine 1000 m in da naša vozila opravijo več km kot jih po drugih primerljivih občinah. Kar se tiče CeROD-a, naj še dodam, da se v skladu z direktivami zmanjkuje oz. se znižuje količina odloženih odpadkov, zato je njihova cena visoka in ne odraža dejanskega stanja na trgu.

Od kod se vozijo odpadki v Krško in kam iz njega?
Naš CRO v Spodnjem Starem Gradu ima v tržnem delu dovoljenje za 45.000 ton obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na letni ravni. Trenutno se jih obdeluje okoli 25.000 ton. Poleg Posavja se dovažajo iz Pirana, Sežane, Logatca in Trebnjega. Na podlagi obstoječe tehnologije se odloži samo še 5 do 10 % sprejetih odpadkov, vsi ostali pa gredo v snovno in energetsko obdelavo. Ob tem obdelujemo tudi med 6.000 in 7.000 ton bioloških odpadkov ter okoli 12.000 ton embalaže. Mi pa na odlaganje vozimo med 5 in 10 % sprejetih odpadkov, po obdelavi iz drugih občin pa se večji del odlaga na odlagališče v Trebnje. Gre za odpadke, katerih energetska vrednost znaša manj kot 6000 kJ/kg, kar pomeni, da gre za odpadke z zelo majhno energetsko vrednostjo in zelo malo aktivnega ogljika.

Občani že v dobršni meri ločujejo odpadke, kje pa je še manko?
Po gospodinjstvih zberemo že 65 % ločenih odpadkov, rezerva ali manko pa je še v blokovskih naseljih in pri zbiranju od vrat do vrat pri določenih vrstah odpadkov. Še dodatno bomo morali aktivnosti okrepiti pri večstanovanjskih objektih, pri čemer naša želja ni kaznovati, temveč izobraževati v smeri, da bi ljudje razumeli, da tega ne delajo le za svoje dobro, temveč tudi za zanamce in da je pomembno, da se v sive posode odloži čim manjše količine. Specifika našega območja je tudi bližine meje in veliko število romskih prebivalcev, zaradi česar je težko vzdrževati ustrezno urejenost ekoloških otokov. Nekatera moramo pospraviti tudi po dvakrat dnevno, saj za ljudmi, ki jemljejo odpadke iz določenih komunalnih odpadkov, ostane razdejanje, zato bi s tega mesta naslovil na občane prošnjo, da takšna ravnanja fotografirajo in nam te posredujejo, da bi z ustreznimi aktivnostmi ali pregonom skušali kar se da zajeziti takšno ravnanje.

Kaj pa področje vodooskrbe?
V občini Krško znaša pokritost prebivalstva z vodooskrbo 85 %, občini Kostanjevica pa 100 %. V v zadnjih 15 letih smo na novo v upravljanje prevzeli prek 150 km vodovodnega omrežja, skupno pa upravljamo s 700 km omrežja. Znižali smo vodne izgube s 40 na 26 %, neustrezne vzorce pitne vode zmanjšali za petkrat, za 25 % povečali število merilih mest oz. vodomerov, ki jih oskrbujemo, in prešli s 50 km salonitnih cevi na manj kot 10 km, ki bodo zamenjane v prihodnjem dveletnem obdobju. Področje vodooskrbe se je v dobršni meri obnavljajo tudi s pomočjo EU sredstev in prek skupnih posavskih projektov. Predvsem smo veliko dela vložili na področje racionalizacije omrežja in črpališč, saj vsako leto poraba pitne vode nekoliko pade zaradi osveščanja ljudi, pa tudi spričo nižje porabe s strani industrije. V krški občini je še 17 vodovodnih sistemov v upravljanju vaških skupnosti, to je sistemov, ki so večji od 50 prebivalcev, največji med njimi so Mali Kamen - Reštanj, Slom -Ilovce in Veliki Kamen. Tudi na tem področju morajo uporabniki sami spoznati prednosti, ki so jih deležni, v kolikor predajo sistem v upravljanje, majhni sistemi so namreč zelo občutljivi na pomanjkanje vodnih virov in zagotavljanje kakovosti pitne vode. Tudi na ostalih področjih smo veliko postorili, med drugim prevzeli v upravljanje rudniško črpališče na Senovem, kjer smo postavili tudi ultrafiltrirno napravo, letos filtrirno napravo zgradili še v Kostanjevici, ki zelo pozitivno prispeva k varni vodooskrbi, saj od dneva, ko je začela obratovati, ni več potrebe po prekuhavanju vode, kar se je prej dogajalo ob vsakem večjem ali dolgotrajnejšem nalivu. Žal pa že dve leti zaradi mejnih vrednosti nitratov in pesticidov, predvsem desetilatrazina, ni v uporabi glavni vodni vir Drnovo - Beli breg. Vloga za ureditev vodovarstvenih območij, ki jo imamo na državi, žal gre za zelo dolgotrajne postopke, naj bi bila rešena še letos, na podlagi te pa bomo lahko vzpostavili ustrezen režim na tem območju. Občani, ki obdelujejo zemljišča, še vedno uporabljajo preveč gnojnice za zalivanje in fitofarmacevtskih proizvodov, saj se vsaka količina odraža v zemlji. Glede na to, da je globina vodonosnika na 20 m, pa ta skozi peščena tla hitro preidejo v vodo. S tem namenom smo sicer izvedli več aktivnosti, tudi izobraževanja pridelovalcev, žal pa so med njimi še vedno takšni, ki jim je za ekologijo in dobrobit ljudi malo mar. Pri varovanju vodnih virov je pomembno tudi odvajanje odpadnih voda. V zadnjih 15 letih smo tudi za skoraj enkrat povečali dolžino kanalskega omrežja, zagnali čistilne naprave v Brestanici, Kostanjevici, Podbočju in Krškem. Vse naprave, razen pri pri Vipap Vidmu, so v lasti lokalne skupnosti in našem upravljanju. Vse dobro obratujejo, pomembne pa so tudi male čistilne naprave po področjih, kjer se kanalizacija ne bo gradila. Tudi te imajo dober efekt čiščenja in predstavljajo zelo pomemben korak pri zagotavljanju manjšega obremenjevanja okolja s fekalnimi vodami.

Če omeniva še pogrebno-pokopališko dejavnost in oživitev tržnice na Vidmu ...
V letu 2009 smo imeli v upravljanju eno pokopališče, danes jih imamo sedem. Veliko naselij pomeni tudi veliko pokopališč. Tedaj je bilo okoli 1.500 grobnih polj, danes jih je 5.000. Pokopališča so se in se urejajo, žal pa je za večje posege na razpolago premalo sredstev. Nekateri poslovilni objekti so zelo lepo urejeni, nekaj jih je bilo zgrajenih na novo ali pa so jih zgradile krajevne skupnosti, v druge se vlaga manj oz. le toliko, kolikor je nujno potrebno. Tako še vedno čaka na izgradnjo nove mrliške vežice centralno pokopališče v Krškem, za katerega so projekti pripravljeni, gradnja pa naj bi stekla v roku dveh, treh let. Razširjeno je bilo pokopališče na Senovem, v Brestanici je bilo razširjeno z žarnim zidom, v Krškem je v urejanje prostor za raztros, na njem pa smo del pokopališča uredili tudi za islamsko skupnost. Kar se tiče tržnice na Vidmu, so največje investicije z nadkritjem prodajnih mest potekale zadnji dve leti, saj želimo na njej povečati trend prodaje in ji povrniti nekdanji pomen. Tudi z organizacijo dogodkov in prireditve, ki jih na tem prostoru pripravljamo. Zmanjšan pomen prodaje na tržnici ni le problem ali pojav v Krškem, temveč vseh mest, razen večjih središč, kot so denimo Maribor, Ljubljana, Koper, kjer ni tolikšne samooskrbe prebivalstva. Seveda pa je upad prodaje na tržnicah tudi rezultat izgradnje nakupovalnih centrov in ponudbe v njih.

Želim pa izpostaviti, da vse, kar smo v zadnjih letih dosegli na področju komunalnih dejavnostih, vzpostavili, obnovili, zgradili idr., gre namreč za področja, ki se dotaknejo slehernega občana, nikakor ne bi bilo mogoče brez dobrega, tvornega sodelovanja z občinami, občinskimi upravami, župani in drugimi akterji, zadolženimi za razvoj teh dejavnosti. Ne nazadnje tudi sodelavcev na Kostaku, ki si želijo in imajo vizijo razvoja teh področij za dosego želenih in zastavljenih standardov.

Bojana Mavsar

55-letni Jože Leskovar je po osnovni šoli v rodnem Hrastniku zaključil Srednjo farmacevtsko šolo v Ljubljani in visokošolski študij uspešno zaključil z diplomo iz smeri rudarstva na tedanji Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Pred zaposlitvijo v podjetju Kostak Krško v letu 2001 je med leti 1986 in 1991 kot univerzitetni diplomirani inženir rudarstva služboval na Rudniku Senovo, zatem pa v avstrijsko-slovenskih podjetjih Barles in Eko-les, v katerih je bil zadolžen za področje ravnanja z odpadki in vzpostavljanje ločenega zbiranja odpadkov po več slovenskih občinah. Po prihodu v družbo Kostak je opravljal dela in naloge namestnika predsednika uprave družbe, pomočnika direktorja za komunalne dejavnosti, že več kot desetletje pa sektor vodi kot direktor.

Pogovor z direktorjem sektorja komunale na Kostaku je bil objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 29. septembra 2016.

 
« Nazaj na seznam
»