Časopis za pokrajino Posavje
8.07.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Mag. Aleksandar Cvetanovski: Kako globoko je brezno, bo vidno jeseni in pozimi

Objavljeno: Nedelja, 31.05.2020    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
Aleksandar Cvetanovski (1)

Mag. Aleksandar Cvetanovski

V času kriznih razmer je pomembno, da podjetja čim hitreje in ustrezno ukrepajo ter s tem zmanjšajo možnosti za negativen vpliv na poslovanje. Pri tem odločilno vlogo seveda igrajo vodstva podjetij. Z direktorjem podjetja INO Brežice, ki ima sedež v Krški vasi, mag. Aleksandrom Cvetanovskim smo se pogovarjali o trenutnih razmerah v podjetju in regiji, samooskrbi s hrano, pridobivanju kadrov in še čem.

Pandemija novega koronavirusa je zarezala v vse pore življenja, na udaru je predvsem gospodarstvo. Kako je zaustavitev javnega življenja vplivala na delovanje podjetja INO, ki proizvaja kmetijske in komunalne stroje?
Na poslovanje podjetja je zaustavitev vplivala na tri načine, v prvem valu je povzročila težave z dobavo sestavnih komponent naših kooperantov. Po inicialnem šoku razglasitve pandemije se je bilo treba bliskovito notranje reorganizirati, da proizvodni proces ni bil v celoti prekinjen. Zdaj pa prihaja najbolj težaven tretji del, ko se srečujemo z zmanjšanim povpraševanjem po naših izdelkih iz celotnega sveta. V tem trenutku je največji pritisk na prodajno ekipo podjetja. Kratkoročno ne načrtujemo nobenih odpuščanj, imamo pa pripravljene različne scenarije za zimo, ko bodo bolj jasne srednjeročne posledice.

Ste v podjetju sprejeli kakšne posebne ukrepe, da bi skušali čim bolj ublažiti posledice te krize?
V podjetju smo sprejeli celo vrsto mikro ukrepov za ublažitev krize, ki bo na gospodarstvo lahko imela spiralno ponavljajoče negativne vplive. Ti vplivi se lahko raztegnejo na več let. V tem trenutku je dolgoročno vzdržna likvidnost podjetja na prvem mestu in zmožnost obvladovanja fleksibilne maloserijske proizvodnje s čim krajšimi dobavnimi roki. Pri optimizaciji stroškov pa smo še bolj aktivni. V podjetju izvajamo vsa priporočila NIJZ.

Vsako leto se udeležujete številnih sejmov po svetu, na katerih predstavljate svoje izdelke. Kako bo s tem letos?
V prvem kvartalu leta smo se udeležili kar nekaj sejmov v Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem ter smo beležili pozitivne odzive, brez kančka naznanitve po težavah, ki nas čakajo. Sejmi so za nas eden od najpomembnejših kanalov za prodajo. Tam se srečamo z našimi distributerji in kupci. Pogostokrat predstavimo tudi svetovne novosti, kot specialisti za obdelavo zelenih površin z več kot 60-letno tradicijo. Sejmi so žal po večini za letos odpovedani.

Kakšne spremembe na trgu vaših izdelkov bo oz. je že prinesla ’koronakriza’?
Kriza se zdaj že kaže v zmanjšanem povpraševanju na vseh trgih. Glede na potek dogodkov pričakujemo dva možna scenarija. Če bodo države EU uspele z različnimi ukrepi vzpodbuditi potrošnjo celotnega prebivalstva, bo kriza kratkega cikla, do enega leta. Drugi scenarij je lahko bolj črnogled, pomeni pa lahko zmanjšanje povpraševanja na daljše obdobje, takšna oblika krize pa bo od vseh nas kot širše družbe, okolja in podjetja zahtevala prilagoditve v smislu racionalizacije vseh aspektov življenja in poslovanja.

Kmetijstvo in vaša proizvodnja gresta z roko v roki. Predvidevamo, da ste ves čas v stiku s področjem pridelave hrane, ali se pričakuje, da se bo v tem sektorju še povečala potreba, posledično tudi potreba po strojih?
Kot kažejo uradne številke iz trgovinske prodaje na drobno, je v Sloveniji padec prometa približno 15 % tudi pri nakupih prehrambnih proizvodov. Jasno je, da se je del končnih kupcev preusmeril na direktne nakupe pri proizvajalcih vseh vrst hrane. Posledično so tudi pri investicijskih ciklusih v kmetijsko tehniko kupci v času krize previdni in zadržani. Skratka, ne pričakujem rasti prodaje strojev v Sloveniji.

Kako vidite slovensko samooskrbo s hrano? Kje so največji izzivi, pasti, kje imamo morda zmotna prepričanja …?
Samooskrba oz. pridelava domače zdrave hrane do začetka krize ni bila obče zavedajoča primarno pomembna tema. Zdaj, ko so globalne verige prekinjene in onemogočeni migracijski pretoki sezonske delovne sile v države članice EU, se srečujemo z dejstvom, da bodo tudi veliki plantažni posevki s težavo pobrani in plasirani na trg. V tej luči je samooskrba temeljni faktor preživetja. Upam, da se širša okolica zaveda, da bomo morali doseči čim večji odstotek samooskrbe z različnimi vzpodbudami na lokalnem in državnem nivoju. Tako kot smo v energetiki samooskrbni v približno 85 %, bi si morali zadati podoben cilj na področju pridelave hrane. V Posavju osebno poznam ogromno pridnih ljudi, ki pridelujejo kvalitetno hrano. Sadje, zelenjava, med, meso …, vse imamo na dosegu roke in vendar se včasih sprašujem, zakaj je neonska luč v trgovini bolj privlačna. Ne pristanem na izgovor cene, saj so v večini primerov direktni nakupi pri proizvajalcu kvalitetne hrane za potrošnika cenejši. Zdrava hrana ima multiplikativne učinke v celotni družbi, ki se kažejo v manjšem obolevanju prebivalstva, posledično nižjih stroških zdravljenja, znižani stopnji debelosti, obdelanosti površin na podeželju, vzdržnem upravljanju z naravnimi viri itd.

Kratkoročno v podjetju INO ne načrtujemo nobenih odpuščanj.

Ste tudi član upravnega odbora Posavske gospodarske zbornice, Krško. Zagotovo ste seznanjeni s trenutno situacijo v posavskem gospodarstvu, kakšna je? Kakšen se vam zdi odnos do gospodarstva v Posavju? Prepoznavajo ljudje gospodarstvo kot panogo, ki daje regiji in državi kruh?
Situacija ni vzpodbudna. Mislim, da se širša okolica ne zaveda, kakšni izzivi so pred nami v gospodarstvu. Kako globoko je brezno, se bo pokazalo v jesensko-zimskem času. Vsem nam kot družbi mora biti jasno, da je gospodarstvo motor celotne družbe. Le s konstantnim vlaganjem v razvoj ter prodajo izdelkov in storitev na globalnih trgih ustvarjamo novo vrednost. Le-ta pa je pogostokrat vodilna veličina pri plačevanju vseh dajatev, iz katerih se financirajo različni socialni in državotvorni stebri naše razvite družbe.

Kateri so glavni mejniki podjetja INO v njegovi več kot 60-letni zgodovini, tudi morda v povezavi s Posavjem?
Mejnikov je veliko. Vsi so bili doseženi z jasno vizijo lastnikov po zdravem in vzdržnem razvoju podjetja ter željo po organski rasti. Širitve v proizvodne prostore, konstantna vlaganja v avtomatizacijo proizvodnje s ciljem doseganja večje dodane vrednosti in cel kup razvojnih projektov so popotnica, ki jo moramo tudi danes vsi mi v podjetju INO spoštovati in negovati naprej. Če citiram misli mojega predhodnika in mentorja ob 60-letnem jubileju iz leta 2017: 'V podjetju INO, kjer se prepletajo inovativnost, kakovost in podjetnost, je že samo po sebi umevno, da je njegova prevladujoča filozofija predvsem ena – biti venomer pred konkurenco. Uspeh pa ne prinaša samo strokovno visoko izobražen kader, ampak tudi njegova ustvarjalnost, motiviranost in sposobnost sprejemanja nenehnih izzivov, ki jih prinaša trg.'

Ob 60-letnici podjetja pred tremi leti ste med drugim izpostavili, da boste v prihodnosti veliko vlagali tudi v razvoj visoko usposobljenih kadrov na področju razvoja in trženja izdelkov podjetja INO po svetu. Kako daleč ste z razvojem IoT (Internet of Things) naprav, tj. nadzora vibracij na mulčerjih in ostalih proizvodih, ki se uporabljajo za kmetijsko in komunalno obdelovanje površin?
V podjetju razvijamo in proizvajamo pametne stroje za kmetijstvo in komunalo. V zadnjih dveh letih se je naša prodajna in razvojna ekipa dodobra pomladila in dopolnila. Od nje se zahteva, da sledi in razume vse smernice trženja in razvoja profesionalnih priključnih strojev. Danes v podjetju uspešen prodajni paket profesionalnega stroja tvorijo vsi, ki razumejo in vključujejo veščine in znanja prodaje, strojništva in elektronike. Za prodajo strojev na zahtevnih trgih pod lastno blagovno znamko je potrebno veliko znanja in oddelanih ur. Prostora za samo osemurni delavnik tukaj ni. Mimogrede, vsak povprečen Nemec je osem ur in 40 minut v podjetju, vsak zaposleni v Sloveniji pa je osem ur prisoten na delovnem mestu, efektiven pa samo šest ur in pol, predvsem zaradi malice med delovnim časom. In to bomo tisti, ki upravljamo podjetja, čedalje težje financirali ter bomo prisiljeni narediti deverzifikacijo tako človeških kot produkcijskih virov, kajti v Sloveniji je zadnjih 20 let prelepo, bi se lahko reklo.

Eden od gradnikov te vizije so tudi IoT naprave, ki nam pospešujejo prodajo na zahtevnih trgih EU. Prvi projekt INO vibration control, elektronika za merjenje vibracij na strojih, je v dveh in letih in pol doživela že tretjo verzijo, ki jo v tem trenutku uspešno tržimo in jo imamo patentirano v več državah. V podjetju se razvoj nadaljuje z novim, za nas velikim projektom, ki ga imenujemo INO operation control. Izdelek v prvi, poskusni seriji prihaja na trg konec tega leta. Govorimo o telemetrični elektroniki na profesionalnih INO ter ostalih kmetijskih in komunalnih strojih. Produkt je osnova in priprava za smernice, ki jih bodo prinesle zahteve industrije 4.0.

Kako v podjetju pridete do novih kadrov? Obstaja zanimanje za to področje, tudi v naši regiji? Kakšno stanje pričakujete na trgu kadrov po koncu pandemije?
Do kadrov, ki so samoiniciativni, odgovorni, željni novih zanj in vodenja, je izredno težko priti. V večini primerov ti nastajajo v podjetju. Za te mlade ljudi je INO prava izbira, saj se pri nas lahko razvijejo v vrhunske strokovnjake. Stimuliramo jih na različne načine. Jasno nam je, da je treba takšne ljudi posebej nagraditi. Zakonodaja žal še vedno teži k uravnilovki vseh zaposlenih. Po pandemiji pričakujem večji izbor kadrov, saj bodo v prvi vrsti odpuščale velike gospodarske družbe, v drugem valu pa tudi javni sektor, saj bodo vsi viri, iz katerih se financira širša družba, močno okrnjeni.

Vsak zaposleni v Sloveniji je na delovnem mestu prisoten osem ur, efektiven pa samo šest ur in pol.

Vizija podjetja INO je, kot je zapisano na vaši spletni strani, postati pomemben evropski proizvajalec strojev in naprav za ekološko obdelavo zelenih površin v kmetijstvu in komunalnem gospodarstvu. Na kako dobri poti ste, da to dosežete?
Viziji v celoti sledimo in smo na pravi poti. Mislim, da se bomo tudi v prihodnje še bolj približevali našim zastavljenim ciljem. Do cilja pa ne prideš nikoli, če podjetje ugotovi, da je prišlo do cilja, te je konkurenca že prehitela.

Kakšni so načrti podjetja na področju kmetijske in komunalne mehanizacije?
Načrti ostajajo nespremenjeni. Razvoj in proizvodnja profesionalnih strojev, ki v celoti podpirajo ekološko pridelavo hrane in zmanjšujejo negativne vplive na okolje. Pri tem mislim porabo umetnih gnojil, onesnaževanje podtalnice ipd. V smislu notranje organiziranosti pa čim večja diverzifikacija vseh virov. Gre za metodo upravljanja s tveganji, ki vključuje naložbe v različna sredstva zaradi zmanjševanja poslovnih tveganj in povečanja donosnosti.

Za konec pa še, kako ste vi doživljali to ’zaustavitev’ sveta? Katere glavne ugotovitve so vam prinesli zadnji meseci?
’Zaustavitev’ sveta osebno doživljam kot čas za premislek o vseh stvareh ter pogled na prehojeno osebno in poslovno pot. O ugotovitvah pa lahko spregovorimo naslednje leto. Zdaj je naš primarni fokus na prodaji strojev. Na vseh prodajnih trgih bomo morali vložiti enormne napore za uspešno prodajo.

Mag. Aleksandar Cvetanovski, letnik 1973, je otroštvo preživel v Sevnici, zdaj pa z družino – življenjsko sopotnico in dvema najstnikoma – živi v Brezini pri Brežicah. Po izobrazbi je diplomiran inženir računalništva in informatike ter magister poslovnih ved. Ves čas svoje poslovne poti službuje v Posavju. Začel je v krškem podjetju Hermes, bil vrsto let v sevniški Kopitarni, nato pa še direktor invalidskih delavnic v Sevnici. Podjetje INO, kamor je kot direktor prišel aprila 2017, je torej njegova četrta služba. Prej je v povezavi s tem podjetjem pogodbeno vodil že dva projekta – kompleten nadzor nad gradnjo novega objekta, ki je bil odprt leta 2017, ob 60-letnici podjetja, in začetki razvoja elektronike za merjenje vibracij na kmetijskih strojih. Med številnimi drugimi kompetencami velja omeniti, da je na britanski ambasadi v Cambridgeu opravil izpit za angleščino in s konstantnim izobraževanjem pridobil številne licence za nadzorne odbore. Tri leta je predaval tudi na Višji strokovni šoli Brežice. »Pri nas v družini je bila že pred kakšnim desetletjem beseda ’dobiti’ ukinjena, nasprotno je bila uvedena beseda ’zaslužiti’, ki je zelo pomembna beseda in jo je treba otrokom čim prej ’vprogramirati’,« pravi in doda, da se slednje potem kaže v delovnih navadah in samoiniciativnosti, da mladi sami iščejo študentsko, počitniško delo, ter da se že v rani mladosti najstniške želje po materialnih dobrinah ne kupujejo v celoti, ampak v deležu, »kajti če je želja mlade osebe prava, mora na tem nekaj časa tudi delati, varčevati denar itd., šele nato lahko pristopiš kot ’soinvestitor’, podobno je v podjetništvu, kjer imaš omejene vire in moraš z njimi pametno razpolagati«. Svoj prosti čas največ posveča športu, ker je mnenja, da je fizična kondicija predpogoj za stabilnost človeka tudi ob psihičnih pritiskih, zato največ igra tenis in kolesari. »Drugo pa je, da nam kljub različnim obveznostim in interesom z družino še vedno uspeva vse to združiti, da nekaj počnemo skupaj, predvsem ko gre za kulinarična doživetja in vsakoletni dopust,« še poudarja.

Rok Retelj, foto: R. R. in arhiv podjetja INO

#povezujemoposavje

Pogovor z direktorjem podjetja INO je objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.
« Nazaj na seznam