Časopis za pokrajino Posavje
17.10.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Martin Novšak, generalni direktor GEN energije: Posavska energetika ima odlično perspektivo

Objavljeno: Ponedeljek, 04.10.2021    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
novsak_martin_002

Martin Novšak, generalni direktor GEN energije

2. oktobra jeminilo natanko 40 let, odkar je jedrska elektrarna v Krškem proizvedla in v omrežje oddala prve kilovate električne energije, junija pa je minilo 20 let od nastanka družbe GEN energije. To sta dva pomembna mejnika, ki sta služila kot izhodišče za pogovor z generalnim direktorjem Martinom Novšakom, ki je na čelu omenjene družbe že od leta 2005.

Letos poleti je minilo 20 let od ustanovitve družbe GEN energija. Kakšno pot ste v tem času prehodili v družbi, katere mejnike v tem času bi posebej izpostavili?

GEN energija je nastala kot podjetje, na katerega so bile prenesene pravice in dolžnosti slovenskih vlagateljev v jedrsko elektrarno Krško. Potem smo našli možnosti za bolj dinamičen razvoj kot samo opravljati to funkcijo. Po 20 letih smo največja energetska skupina v Sloveniji, močno prisotna na tujih trgih, ki zagotavlja zanesljivo dobavo električne energije, pridobljene brez izpustov CO2, in po konkurenčni ceni, močno razvojno in investicijsko dejavna, ki predstavlja temelj tudi za bodočo nizkoogljično oskrbo Slovenije z električno energijo.

Ključni mejniki so bili postavitev vodstva družbe, priključitev ostalih družb, se pravi Savskih elektrarn in Termoelektrarne Brestanica, vstop v lastništvo Hidroelektrarn na spodnji Savi, nakup trgovskega podjetja, takratnega Istrabenz-Gorenja (današnji GEN–I, op. a.) in razvoj na področju prodaje in trgovanja. Ključni element uspešnega razvoja je primerno vodstvo v vseh povezanih družbah. Če gledamo v investicijskem smislu, so bili pomembni mejniki investicije za varno obratovanje in dvig moči v NEK in vrsta posodobitev za podaljšanje njene življenjske dobe, gradnja HE na spodnji Savi, ki jih brez aktivne vloge Skupine GEN ne bi bilo možno finančno izpeljati, investicije v TEB za zagotavljanje sistemske rezerve ter seveda priprave na izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne.

Pogosto poudarjate pomen zagotavljanja zanesljive oskrbe z električno energijo, za kar je pogoj stabilno obratovanje elektrarn. Imate podatek, koliko električne energije ste zagotovili slovenskim porabnikom v tem obdobju?

V 20 letih delovanja smo v elektrarnah Skupine GEN proizvedli 125 teravatnih ur električne energije, kar pomeni približno desetletno oskrbo celotne Slovenije z elektriko. Seveda je šel del te energije na Hrvaško. Od tega je NEK proizvedla 112 teravatnih ur, HE na spodnji Savi 5,4 teravatne ure, Savske elektrarne 6,6 teravatne ure in TEB 0,6 teravatne ure. To seveda pomeni, da smo v Posavju osrednja slovenska energetska regija.

Kam vas ta podatek kot skupino uvršča v širšem mednarodnem, recimo srednjeevropskem prostoru?

V srednjeevropskem prostoru smo še vedno majhna skupina, v trgovskem smislu pa smo velikan. Zlasti s trgovsko infrastrukturo na Balkanu in v srednji, pa tudi zahodni Evropi smo največji trgovec z električno energijo v tej širši regiji, ravno zaradi močne mednarodne vpetosti in delovanja GEN–I.

Ko govorimo o zanesljivi oskrbi, imata najbrž pomembno vlogo tako vzdrževanje in posodobitve obstoječih elektrarn kot izgradnja novih kapacitet (izgradnja verige HE na Savi, razvoj TEB in njene sistemske vloge, JEK2), kajne?

Naš prvi cilj je bil vedno vzdrževanje obstoječih enot v dobrem tehničnem, tehnološkem pa tudi organizacijskem stanju z nenehnimi posodobitvami in rastjo proizvedene električne energije, s tem pa tudi dvigom ekonomske učinkovitosti. V tem času smo z investicijami v NEK povečali proizvodnjo za 0,5 teravatne ure, z izgradnjo HE na spodnji Savi smo dobili dodatne 0,5 teravatne ure iz tega vira, inštalirali vrsto sončnih elektrarn na naših objetih in v Brestanici dodali več kot 100 MW novih plinskih kapacitet. Danes tako skupaj proizvedemo za skoraj 20% več električne energije. Vsako leto smo investirali od 50 do 100 milijonov evrov, v 20-letnem obdobju je to skupaj zneslo med 1,5 do 2 milijardi evrov investicijskih sredstev, vse s ciljem zanesljivega in varnega obratovanja naših enot in priprav za naprej, vse pravzaprav v nizkoogljične tehnologije.

Poleg zanesljive oskrbe je seveda pomembna tudi (cenovna) konkurenčnost proizvedene električne energije. Kako ocenjujete prispevek Skupine GEN in znotraj nje družbe GEN-I na tržnem področju?

Cenovna konkurenčnost se vedno začne in konča s strateškimi odločitvami v investicije. Viri, za katere se odločimo, pravzaprav definirajo dolgoročno konkurenčnost cen električne energije – ali investiramo v velike ali male hidroelektrarne, ali vetrne ali sončne elektrarne, ali v jedrsko elektrarno. Seveda pa je v teh razmerah, ko je Slovenija neto uvoznica električne energije, še bolj pomembno trgovanje z električno energijo na širšem trgu, ker to energijo rabimo ne samo zaradi omenjene uvozne odvisnosti na letni ravni, ampak tudi na urni ravni, vsako uro je to treba balansirati. V Skupini GEN smo GEN–I razvili ravno zaradi te močne potrebe, da s sosednjih trgov uvozimo konkurenčno električno energijo, po sprejemljivi ceni za naše končne kupce. Ta konkurenčnost je bistvena ne le pri električni energiji, ampak tudi pri plinu. S kombinacijo obstoječih virov, investicij in trgovanja smo zagotovili konkurenčno oskrbo naših odjemalcev.

Kolikšen je trenutno tržni delež GEN–I?

Na domačem trgu ima GEN–I pri gospodinjskem odjemu preko 27-odstotni tržni delež, pri skupnem odjemu pa nekaj manj kot 40-odstotni delež, tako da je največji dobavitelj električne energije v Sloveniji, pa tudi kar močen v širši regiji.

V sodobnem času je vse pomembnejši faktor ohranjanje okolja oz. omejevanje vplivov na okolje in energetika je s tega vidika zelo pod drobnogledom …

Energetika je temelj oskrbe prebivalstva z energijo, zato je pomembno, iz kakšnih virov in s kakšnim odtisom se ta proizvede. Naša skupina že danes proizvaja skoraj 100 % nizkoogljično energijo in praktično brez vplivov na okolje. Omenjenih 125 teravatnih ur električne energije smo 99-odstotno proizvedli z nizkoogljičnimi tehnologijami in s tem bistveno prispevamo k okoljski učinkovitosti v smislu zmanjševanja vplivov na okolje, pri tem pa proizvedemo zelo malo odpadkov, pa še ti sami po sebi razpadejo skozi čas. Na tem bomo temeljili tudi našo bodočnost in v ta namen imamo dobro perspektivo v izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne. Dejansko smo na dobro poti, da sledimo evropskim ciljem in svetovnim trendom na področju energetike, imamo tudi rešitve za naprej, da še zadnji del ogljične proizvodnje v Sloveniji nadomestimo z jedrsko in zagotovimo trajnostne kategorije, kot so zanesljivost, konkurenčnost in dostopnost ter okoljska odgovornost.

Dotakniva se še Posavja, ki velja za najpomembnejši energetski bazen v Sloveniji z jedrsko, termoelektrarno, hidroelektrarnami in najavljeno največjo sončno elektrarno v državi. Kakšna je po vaši oceni naša energetska infrastruktura, ali izpolnjuje visoke energetsko-podnebne zahteve, je odporna na preizkus časa in pripravljena na prihodnost?

Mislim, da ima posavska energetika odlično perspektivo ne le v Sloveniji, ampak tudi v širši regiji. Ima ogromno dodano vrednost v lokalnem prostoru, predvsem pa ima dobra izhodišča predvsem v kombinaciji obnovljivih virov in jedrske tehnologije, ki dolgoročno tudi v svetovnem merilu predstavlja razvojne potenciale. Dejansko imamo vsa orodja: znanje, poznavanje tehnologij, obratovalne izkušnje in investicijske sposobnosti, da relativno hitro in ekonomsko učinkovito izvedemo prehod v nizkoogljično družbo. Energetika v posavskem prostoru predstavlja veliko dodano vrednost v vseh gospodarskih kazalcih, od dodane vrednosti na za zaposlenega do dajatev lokalni skupnost.

Omenili ste znanje, v Posavju veljamo tudi za pomemben bazen ustrezno izobraženih in usposobljenih, izkušenih kadrov.

V naši skupini imamo več kot dve tretjini zaposlenih z visoko izobrazbo, poleg tega pa jim zagotavljamo dodatna znanja in izkušnje. Pri tem uporabljamo najsodobnejša orodja, kot so simulatorji, posebni programi usposabljanja, s čimer držimo naš človeški kapital v najboljšem možnem stanju. Ljudje z znanjem so naš največji kapital. Kadre v naši skupini tudi ves čas pomlajujemo, s čimer si zagotavljamo dobre osnove tudi za bodočnost. Pri kadrih je seveda pomembno tudi, da imamo na vodilnih in vodstvenih položajih ljudi, ki razumejo specifične zahteve posamezne tehnologije in s tem povezane potrebe po stalnem usposabljanju ljudi, po kvalitetnih in motiviranih kadrih. Doslej smo bili uspešni pri tem, da smo takšno filozofijo vodilnih prenesli v prakse vseh podjetij.
Kakovostna delovna mesta vplivajo tudi na višanje kvalitete življenja v regiji ter posredno tudi na razvoj kulturnih in ostalih vsebin, ki dvigujejo kakovost življenja, kajne?

Naši visoko izobraženi kadri h kvaliteti življenja v lokalnem prostoru posredno pripomorejo tudi tako, da dvigujejo potrebo po kulturnih, šolskih, športnih in ostalih dejavnostih, z njimi v ta prostor prihajajo mlade družine in to je perspektiva razvoja regije tudi izven strogo profesionalnih dejavnosti na omenjenih področjih. V Posavju so nekatere tovrstne ustanove izredno dobro obiskane in tudi energetika prav gotovo pomembno prispeva k temu.

Ima pa pomembno vlogo tudi pri spodbujanju podjetništva v regiji, tako znotraj panoge kot širše, zlasti v posredno povezanih dejavnostih …

V energetiki zelo dobro razumemo, da gre denar, ki ga zaslužimo na trgu in gre našim podjetjem, na koncu tako ali drugače – ljudem. Ko pogledamo ta denarni tok, mi poleg približno 1500 ljudi v naši skupini zaposlujemo še približno dvakrat toliko podizvajalcev, ki so stalno vezani na delovanje naših podjetij preko zelo specialnih in zahtevnih storitev. To je ključni element tudi našega uspeha, da imamo v Posavju vrsto podjetij, ki to zmorejo. V združenju Slovenski jedrski forum je združenih 16 podjetij, ki so povezana z jedrsko elektrarno. Pomemben je tudi delež, ki se v obliki davkov in dajatev namenja lokalni skupnosti, na podlagi česar se odpirajo delovna mesta pri investicijah, v športnih, turističnih, kulturnih in ostalih dejavnostih, to pa so tudi posredna delovna mesta, ki jih omogočamo preko spodbujanja podjetništva v tej regiji. Kot vidimo, občine z denarjem iz naslova nadomestila za omejeno rabo prostora uresničijo zelo veliko razvojnih projektov.

Vemo, da je temelj proizvodnje Skupine GEN Nuklearna elektrarna Krško, ki je deležna nenehnih vlaganj v opremo in znanje. Kakšen je status krške jedrske elektrarne v primerjavi s primerljivimi elektrarnami v svetu?

Danes lahko rečemo, da je jedrska elektrarna Krško v vrhu jedrskih elektrarn v svetu tako po varnostnem, tehnično-tehnološkem kot organizacijskem stanju. Ravno z izvedbo vrste investicij v zadnjem desetletju smo jo pripeljali že do primerjav z najmodernejšimi novimi elektrarnami v svetu, tako da je v izvrstnem tehnološkem stanju, pripravljena za dolgoročno obratovanje.

Ko ste rekli 'v vrhu', mislite na zgornjo četrtino?

Lahko rečemo, da je kar v zgornjih desetih odstotkih najboljših jedrskih elektrarn na svetu, absolutno po vseh meni znanih primerjavah. Danes je Nuklearna elektrarna Krško referenca za podobne elektrarne in iz mnogih koncev sveta prihajajo k nam in se zgledujejo po naši dobri praksi in tem, katere investicije izvajamo v njej.  V NEK so vodilni pri izvedbi nadgradenj varnosti, pa tudi pri obratovalnih izkušnjah.

Lahko na kratko povzamete najpomembnejše razvojne načrte/projekte Skupine GEN?

Naši razvojni projekti se osredotočajo na dolgoročno trajnostno oskrbo z električno energijo: podaljšanje obratovalne dobe NEK, izgradnja HE Mokrice, sodelovanje pri izgradnji hidroelektrarn na srednji Savi, pospešena izgradnja sončnih elektrarn tako na objektih Skupine GEN kot na drugih lokacijah. Po uspešni izgradnji novih plinskih zmogljivosti v TEB razmišljamo tudi o dograditvi osmega in devetega plinskega bloka – za današnje, zlasti pa za naraščajoče prihodnje sistemske potrebe.

Ključen projekt Skupine GEN za dolgoročno zanesljivo oskrbo z električno energijo in za trajnostni razvoj Slovenije pa je izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Ob tem smo zainteresirani tudi za izgradnjo odlagališča NSRAO ter za vodne in protipoplavne ureditve ob izgradnji hidroelektrarn na Savi.

Poleti, ravno nekje v času vaše 20-letnice, je v javnost prišla novica o izdanem energetskem dovoljenju za JEK2. Kaj ta projekt po vašem mnenju pomeni tako za regijo kot za državo?

Za državo je to ključ do učinkovitega prehoda v nizkoogljičnost, trajnost, ekonomsko učinkovitost in pravzaprav daje temelj za bodočo zanesljivo oskrbo z električno energijo, s tem pa tudi konkurenčnost gospodarstva. Če nam to uspe, bomo tudi v naslednjih 40 letih in več vsaj ohranjali, pa tudi povečevali standard življenja v tem prostoru. Mi to jemljemo kot močno spremembo, primerljivo z rojstvom prvega otroka, ko se pogledi in prioritete praktično čez noč zelo spremenijo. Gremo odločno naprej z resno namero uresničiti projekt. V lokalnem prostoru pa bo to pomenilo dodatne zaposlitve za ljudi, dodatno spodbudo za industrijo, dodatne možnosti razvoja krajev in storitev v njih, ne nazadnje tudi šol in vrtcev, kulturnih in športnih dejavnosti … To dejansko pomeni nov, svež zagon regije.

Kakšna so vaša pričakovanja glede časovnice uresničitve tega projekta?

Mi vedno govorimo, da bi bilo idealno, če bi bila ta elektrarna danes že v pogonu, saj jo slovenski in malo širši prostor v regiji že potrebuje, ker energijo že uvažamo iz visokoogljičnih virov, v glavnem na osnovi premoga z Balkana, ki k sreči še ni obremenjen s CO2 taksami, a je to v mnogih pogledih nevzdržno. Vidimo, da cene na trgih enormno rastejo. Zato mi naše časovnice postavljamo hitro, kar pomeni pet let priprav, umeščanja v prostor in ostalih vzporednih aktivnosti, nato pa nekje pet let izgradnje. To je optimum, ki bi ga morali v Sloveniji na osnovi izkušenj, ki jih imamo, izvesti. Mi nismo nova jedrska država, imamo dobra izhodišča, tudi obstoječa elektrarna je bila narejena v šestih, sedmih letih. Mi verjamemo, da to lahko naredimo in uresničimo hiter prehod v nizkoogljično proizvodnjo električne energije, s tem pa omogočimo tudi vse ostale prehode, npr. v gretju, hlajenju in transportu.
Seveda pa mora najprej dati zeleno luč država …

Mi si želimo predvsem, da bi v Sloveniji dolgoročno strateško razmišljali in če bi ga uspeli spremeniti v pozitivne odločitve, bi bila ta energetska in gospodarska moč in neodvisnost tisto, kar bi ohranilo slovenski narod in državo kot samostojen subjekt.

Se morda bojite, da bo še vedno trajajoča situacija v zvezi s covidom-19 te postopke še malo zavlekla?

Epidemija je pravzaprav pokazala, da smo še bolj odvisni od elektrike, kot smo se zavedali. Z ustavitvijo gospodarstva in ostalih dejavnosti se je poraba prestavila v naše domove, praktično vsa komunikacija je močno odvisna od elektrike in zavedanje o tem nekako raste. Na drugi strani vidimo, da se gospodarska dejavnost pospešuje, kot da želi svet nadomestiti izpad iz lanskega leta, gospodarstvo raste hitreje od vseh predvidevanj in s tem tudi poraba energije, na žalost pa zelo raste tudi cena energije v svetu. To so elementi, ki pospešujejo razmišljanje o tem, skupaj z močnimi usmeritvami Evropske unije o zmanjševanju ogljičnega odtisa. Upam, da v Sloveniji pridemo do resne in hitre odločitve za izgradnjo JEK2.

Pa se vrniva k povodu za ta pogovor, torej 40-letnici prve elektrike iz NEK. Kako se vi spominjate tistega časa?

Jaz sem predvsem ponosen na to, da so takratne slovenske vlade, zlasti pod vodstvom Staneta Kavčiča v letih 1968 do 1971, uspele zastaviti osnovne temelje slovenske države, takratne republike. To so bila v prvi vrsti delovna mesta v gospodarstvu, infrastruktura, kot so ceste in avtocestni križ, banke, klinični center ter seveda tudi energetika s 400 kV sistemom, dograditvijo HE na Dravi, izgradnjo TE Šoštanj 5 in seveda začetkom gradnje JE Krško. To so elementi, ki so bili ključni, da imamo zadnjih 30 let zelo zanesljivo oskrbo z elektriko. Brez teh odločitev si ne predstavljam takšne zanesljivosti, kaj šele konkurenčnosti in okoljske učinkovitosti. Dejansko gre za 40 let izredno učinkovitega prispevka jedrske elektrarne v vseh naštetih pogledih, kar daje dobro izhodišče za naprej. Računamo, da bomo ne le podaljšali življenjsko dobo NEK do leta 2043, ampak tudi še naprej, kot so v ZDA določene elektrarne, podobne naši, že dobile dovoljenje za 80 let obratovanja. Po začetku obratovanja jedrske elektrarne praktično nismo več imeli razpadov energetskega sistema, kar se je izkazalo za razvojno strateško pomembno dejstvo. Danes zanesljivo oskrbo seveda jemljemo kot samoumevno – kot velja tudi še za katera druga pomembna področja – dejansko pa je treba zdaj sprejemati modre odločitve, da bomo visoke standarde lahko ohranjali tudi v bodoče.

Pogovor je bil objavljen na tematskih straneh 40 let prve elektrike iz NEK v zadnji številki Posavskega obzornika.
 
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte

18.07.2019 | Redakcija

Hiša iz lesa, slame in gline

05.05.2020 | Redakcija

Edinstven rudniški števec