Časopis za pokrajino Posavje
22.06.2018
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Na 3. kmetijskem forumu o prilagajanju kmetijstva klimatskim spremembam

Objavljeno: Petek, 23.02.2018    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
3_kmetijski_forum_v_brezicah34

Predavatelji (z leve) Aleš Germovšek, Andreja Brence in Roman Štabuc

Občina Brežice je v četrtek v dvorani MC Brežice organizirala 3. kmetijski forum, ki je bil tokrat posvečen tematiki prilagajanja kmetijstva klimatskim spremembam, osredotočili pa so se na vinogradništvo in sadjarstvo, ki ju podnebne spremembe najbolj prizadenejo.

3_kmetijski_forum_v_brezicah40

Vprašanje je zastavil tudi Anton Baznik iz trgovine Rast Baznik v Krški vasi.

Uvodni nagovor je pripadel gostitelju, županu Ivanu Molanu, ki je poudaril, da je v boju proti klimatskim spremembam pomembna preventiva, z gradnjo hidroelektrarn pa se odpirajo dodatne možnosti, da se omogoči voda za namakanje kmetijskih površin. Povedal je, da se s pristojnim ministrstvom ob zaključku projekta HE Brežice pogovarjajo o gradnji dodatnih črpališč, dveh v krški in enega v brežiški občini. Z občinskim oddelkom za kmetijstvo tudi redno sledijo možnostim prijave na razpise, pred kratkim so imeli tudi sestanek z upravljavcem namakalnega sistema Arnovo selo, saj gre trend v takšno smer, da bodo v prihodnosti upravljanje nad namakalnimi sistemi prevzele občine. Omenil je še v ponedeljek sprejet proračun, v katerem so tudi letos zagotovljena nepovratna sredstva za kmetijstvo v skupni višini približno 120 tisoč evrov, javni razpisi bodo objavljeni nekje konec marca. Ob koncu je izrazil željo, da bi brežiški občini v tem letu narava šla bolj na roko kot v zadnjih letih in da bi se pridelovalci čez leto prebili brez hudih posledic, tudi finančnih.

3_kmetijski_forum_v_brezicah13

Udeleženci 3. kmetijskega foruma v Brežicah

Nato so sledila predavanja treh strokovnjakov s področja kmetijstva. Roman Štabuc, specialist za vinogradništvo na KGZ Maribor, je govoril o protitočnih bočnih mrežah in različnih načinih preprečevanja škode po pozebi v vinogradništvu ter ekonomskem vidiku uporabe le-teh, svetovalka za sadjarstvo na KGZ Novo mesto Andreja Brence je predstavila izgradnjo namakalnih sistemov kot učinkovit način preprečevanja škode zaradi suše in pozebe, Aleš Germovšek z Inštituta za preučevanja in raziskave v kmetijstvu pa je spregovoril o uporabi sodobnih informacijskih tehnologij v vinogradništvu - praktičnih izkušnjah na primeru vinogradniškega posestva Sremič.

Štabuc je predstavil ukrepe proti vsem vrstam podnebnih sprememb, naj bodo to toča, pozeba, suša, novodobne bolezni, prekomerne padavine itd., posebej je izpostavil protitočne bočne mreže, ki so način aktivne obrambe pred točo z veliko prednostmi in malo slabostmi ter način zaščite trte in pridelka, ki je tudi subvencioniran preko razpisov, ter postajajo nujnost tržnih vinogradnikov. Med njihovimi prednostmi so: bistveno nižja cena od dosedanjih mrežnih zaščitnih sistemov, učinkovita zaščita grozdja in bodočega rodnega lesa pred točo, enostavna montaža, ki jo lahko vsakdo opravi sam, pozitiven učinek na sortno aromo in sladkorje grozdja, zaščita pred sončnimi ožigi, gospodarna omejitev škod pred škodljivci, potrebnih je manj zelenih del, uvrščanja, zalistnikov in listja ob grozdju, pokrijejo se po rezi spomladi in odkrijejo ob trgatvi, ne ovirajo ostalih strojnih zelenih del in vršičkanja. Nekaj je tudi slabosti: povečani letni stroški dvigovanja in spuščanja mreže (30 ur/ha), v slabih letih pri bujnih sortah lahko vplivajo na slabše dozorevanje, slabši nastavek ter večjo občutljivost na pozebo in bolezni.

Brencetova je med drugim poudarila, da so bile spomladanske pozebe v Posavju občasen pojav. Razen zadnjih dveh let je bila resnejša spomladanska pozeba, ki je v velikem obsegu povzročila škodo na večini pravih sadjarskih leg, leta 1991. Do leta 2015 so bile sadjarske lege nad 200 metrov nadmorske višine v večinoma varne pred pozebo. Pozebi v zadnjih dveh letih pa sta vse obrnili na glavo, saj je kar naenkrat ogrožena pridelava vseh sadnih vrst na večini dosedanjih sadjarskih leg. Po besedah Brencetove bo brez sistemov varovanja pridelka pred pozebo pridelava mogoča le še na dvignjenih legah nad 300 metri nadmorske višine z ugodnimi nagibi in omogočenim odhodom hladnega zraka. V tem letu so ji velikokrat zastavili vprašanja: ali ob ugodnejšem sofinanciranju zavarovalnih premij zgolj zavarovati pridelavo pri izbrani zavarovalnici, ali izbrati parafinske sveče, postaviti oroševalni ali namakalni sistem, spremeniti tehnologijo in si prizadevati za doseganje višje cene na trgu? Najučinkovitejšo aktivno zaščito pred pozebo in sušo predstavljata oroševanje in namakanje, uspešne so lahko tudi vetrnice, dobra alternativa oroševalnim sistemom, kjer njihova postavitev ni možna, je uporaba parafinskih sveč, med najpomembnejše varovalne ukrepe sodi izbira lege.

Germovšek pa je predstavil meteorološki postaji Sremič in Vrhulje, s pomočjo katerih spremljajo vremenske podatke, ki lahko vinogradnikom olajšajo in izboljšajo načrtovanje učinkovite in pravočasne zaščite vinske trte. Obstaja aplikacija na pametnih telefonih, uporabnikom želijo omogočiti čim bolj preprost dostop do podatkov in vzpodbuditi uporabo podatkov med vinogradniki.

Na koncu foruma, ki ga je povezovala Vesna Kržan, je sledilo še nekaj vprašanj udeležencev foruma ter neformalno druženje in pogostitev z dobrotami Turistične kmetije Pri Martinovih.

R. R.
« Nazaj na seznam
»