Časopis za pokrajino Posavje
21.04.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Na jedilnikih naj bo lokalno pridelana hrana

Objavljeno: Sobota, 09.02.2019    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
DSCN1367

V sevniški občini, ki od leta 2013 aktivno pristopa h krepitvi lokalne oskrbe s hrano v javnih zavodih in je primer dobre prakse za celotno Posavje ter tudi v širšem slovenskem prostoru, saj je ena prvih občin, ki je 'zaorala' ledino na tem področju, je še mnogo lepo obdelanih kmetij.

Hrana je izjemnega pomena za ohranjanje zdravja, daje moč in energijo, vpliva na rast ter vsakdanje sposobnosti delovanja možganov itd., zato je pomembno, katera živila uvrstimo na jedilnik in od kod prihajajo. S tem je povezano zavedanje o pomenu lokalno pridelane hrane in v Posavju raste število javnih zavodov (predvsem šol in vrtcev), ki izkoriščajo možnost, da 20 odstotkov živil naročijo neposredno pri lokalnih ponudnikih.

Repa

V ponudbi lokalnih pridelovalcev je tudi repa.

Zakaj izbrati živila pri neposrednih pridelovalcih in predelovalcih hrane? Razlogov je več – sezonska živila so sveža in prepoznavna po bogatem okusu, domače sadje in zelenjava imata tudi več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost; povečuje se stopnja samopreskrbe s kakovostno, doma pridelano hrano in s tem izboljšujemo tudi lastno prehransko varnost; pot oskrbovalne verige s hrano je krajša in zaradi krajših transportnih poti vplivamo na zmanjševanje negativnih vplivov na okolje (npr. toplogrednih plinov, ki vplivajo na podnebne spremembe); ohranja se urejenosti in obdelanost kmetijskih površin; krepi se ekonomska blaginja lokalnih pridelovalcev in predelovalcev hrane, ki z ustvarjanjem novih delovnih mest vplivajo tudi na razvoj kmetijstva kot pomembne gospodarske panoge itd.

Katera živila lokalnih pridelovalcev ter predelovalcev kupuje naročnik? To je sezonska in eko zelenjava (krompir, solata, radič, korenje, koleraba, repa, fižol, česen, peteršilj, čebula, črna redkev, blitva, bučke, kumare, paprika, paradižnik …); domače mleko in mlečni izdelki (jogurti, maslo, skuta, sir, kajmak …); sveže sladko in kislo zelje; domače sadje, gozdni sadeži in izdelki iz sadja (jabolka, hruške, slive, češnje, jagode, borovnice, lešniki, jabolčni krhlji, jabolčni sok, marmelada …); eko moka; domač med; eko meso in mesni izdelki; ribe in kruh iz krušne peči …

JAVNA NAROČILA ŽIVIL PRILAGOJENA LOKALNIM PONUDNIKOM

Občina Sevnica od leta 2013 aktivno pristopa h krepitvi lokalne oskrbe s hrano v javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je, in je primer dobre prakse za celotno Posavje ter tudi v širšem slovenskem prostoru. Zakon o javnem naročanju (ZJN) namreč s posebno določbo omogoča naročniku (javnim zavodom), ki so pomembni potrošniki hrane, da lahko oddajo naročilo za nakup kakovostne in sveže pridelane ali predelane hrane lokalnim pridelovalcem ter predelovalcem brez izvedbe postopka javnega naročanja, vendar le v višini 20 % skupne vrednosti vseh sklopov javnega naročila, pri čemer mora biti ocenjena vrednost posameznega sklopa prehrambenih izdelkov nižja od 80 tisoč evrov brez DDV. To pomeni, da naročila živil, izločenih iz javnega razpisa, lahko naročnik (šole, vrtci, bolnišnice, domovi za starejše občane) odda neposredno kmetom, nosilcem dopolnilne dejavnosti na kmetiji, zadrugam in drugim primarnim pridelovalcem živil. »Za ostalih 80 odstotkov mora v skladu z zakonodajo naročnik pripraviti razpisno dokumentacijo za objavo javnega naročila na portalu e-naročanje oziroma v primeru večje ocenjene vrednosti tudi v Uradnem listu EU, kjer je na ogled 35 dni,« pojasni višja svetovalka za javna naročila na Občini Sevnica Mateja Cvetkovič, ki nudi strokovno pomoč in izvaja javna naročila za večino javnih zavodov v občini.

PREDNOSTI LOKALNO PRIDELANE HRANE IN POMEN SAMOOSKRBE

Na OŠ Krmelj, v sklopu katere deluje tudi vrtec, imajo v skladu z ZJN razpis za živila lokalnih ponudnikov vsaki dve leti. »Pri nas moramo poskrbeti za hrano 11 mesecev starega otroka in 15-letnika, kuhamo pa tudi za odrasle. Dnevno pripravimo okoli 700 obrokov. Na šoli imamo sistem notranje kontrole nad vso hrano, ki pride v šolsko kuhinjo, saj želimo jesti zdravo in svežo hrano, ki jo naročimo, kolikor nam dovoljuje zakon, pri domačih pridelovalcih. Pri njihovem izboru nam pomaga Občina Sevnica, ki tudi vodi razpis,« pojasni ravnateljica Gusta Mirt in nadaljuje, da so se s pomočjo različnih projektov lotili tudi ozaveščanja otrok, njihovih staršev in strokovnega osebja na šoli ter v vrtcu o pomenu samooskrbe in lokalno pridelane hrane – tudi v sodelovanju s kmetijami v njihovi bližini. »Pred leti smo uredili šolski vrt, da učenci vidijo, kako in od kod prihaja hrana na naše krožnike, naučijo pa se tudi uporabljati orodja za delo na vrtu. Že nekaj let preživimo naravoslovni dan na eni izmed okoliških kmetij. V lanskem letu smo bili pri Oblakovih v vasi Kladje nad Šentjanžem in otroci so ob pomoči gostiteljev spoznavali, kako se naredi jogurt. Najbolj razveseljivo pa je, da se ne zgodi več, da bi hrana ostajala na krožnikih,« je še povedala.

PREMAJHNO ŠTEVILO LOKALNIH PONUDNIKOV IN KOLIČINE ŽIVIL

Prof. biologije in kemije na OŠ Bistrica ob Sotli Marinka Šipec je na letošnjem januarskem posvetu z naslovom Ali v slovenskih javnih ustanovah res uživamo kakovostno hrano? povedala, da imajo na šoli, ki jo obiskuje 155 otrok, velike težave pri pridobivanju dobaviteljev, saj so premajhni in zanje nezanimivi. Ravnateljica OŠ Brežice mag. Marija Lubšina Novak je izpostavila še eno težavo: »Lokalni pridelovalci živil zavodom radi ponudijo pridelke takrat, ko imajo tržne viške; včasih je problem tudi dostava večjih količin svežega sadja, na primer jagod, v zgodnjem dopoldnevu. Težave so tudi v tem, da šole v mesecih, ko je najbolj pestra izbira zelenjave, ne kuhamo oziramo kuhamo manj obrokov zaradi poletnih šolskih počitnic in takrat skoraj ničesar ne naročamo.« Organizator prehrane na OŠ Leskovec pri Krškem Marko Škofca, univ. dipl. inž. živ. teh., izpostavlja, da lokalni pridelovalci s cenami ne morejo konkurirati večjim podjetjem, ki se pojavljajo na trgu, kar posledično pomeni, da lahko zavodi z njimi sodelujejo le v okviru dovoljenih 20 % iz javnih naročil izločenih sklopov prehrambnih izdelkov. Na OŠ Jurija Dalmatina Krško, kjer v šolski kuhinji vsakodnevno pripravijo okoli 1400 toplih obrokov dnevno (kosila kuhajo še za vrtec, za OŠ Dr. Mihajlo Rostoharja in tople malice za dijake šolskega centra), sodelujejo s približno s 17 lokalnimi pridelovalci, pri katerih naročajo okoli 15 % živil in za kar odštejejo približno 60 tisoč evrov na leto, pove ravnateljica Valentina Gerjevič in doda, da včasih ponudba ne zadostuje njihovim potrebam. »Menimo, da bi se morali manjši proizvajalci povezovati v zadruge, preko katerih bi lahko nato zagotavljali ustrezne količine, stalnost dobave ter ustrezne količine. Dokler se lokalni predelovalci ne bodo organizirali skupaj, je za naročnika preveč logističnih težav pri dobavi,« meni direktorica SB Brežice Anica Hribar.

ŽELJA PO VIŠJEM DELEŽU LOKALNO PRIDELANE HRANE V JAVNIH ZAVODIH

Kljub priporočljivemu odstotku naročanja živil pri domačih ponudnikih je v nekaterih posavskih javnih zavodih še vedno precej nizek, na primer na OŠ Brežice dosega 6 % delež, tako da je delež zunanjih ponudnikov 94 %, a razlogov za to je več in nekaj so jih naši sogovorniki že našteli. Kljub temu so v javnih zavodih, kjer jih večina sledi 20 % možnosti neposrednega naročanja prehrambenih izdelkov pri lokalnih dobaviteljih, mnenja, da bi se moral odstotek ponudbe lokalnih živil povišati. »Glede na kvaliteto ekološko pridelanih živil, ocenjujemo, da bi se lahko naročanje pri lokalnih ponudnikih povečalo na 50 odstotkov, seveda ob upoštevanju nabavne cene,« meni ravnateljica JZ OŠ Marjana Nemca Radeče Katja Selčan, ki takšno obliko sodelovanja ocenjujejo kot dobro. »Menim, da bi morali zagotavljati vso hrano zgolj in samo iz lokalnega okolja, ožjega in širšega, ter nabavo hrane za javne zavode izvzeti iz javnih naročil, s katerimi imamo veliko težav tako pri razpisih kot tudi dobavi in zagotavljanju kakovosti,« pove ravnateljica OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki Melita Skušek.

S. R.

Prispevek je objavljen v daljši obliki v Posavskem obzorniku, ki je izšel v četrtek, 7. februarja 2019.


 
« Nazaj na seznam
»

najbolj brani članki

ne spreglejte

10.04.2019 | Oglas

Zdravi in negovani zobje

04.04.2019 | Oglas

Kako opremiti otroško sobo?

10.04.2019 | Oglas

Z nasmehom na obrazu