Časopis za pokrajino Posavje
27.01.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Najbolj trpijo mali podjetniki v storitvenih dejavnostih

Objavljeno: Nedelja, 27.12.2020    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
Infografika-2620
Kar velikokrat je bilo letos že rečeno, da pri epidemiji bolezni covid-19 ne gre le za zdravstveno, ampak širšo družbeno tin tudi gospodarsko krizo. Ukrepi za njeno zajezitev namreč močno vplivajo na gospodarstvo, podjetništvo in obrt, prizadeli pa so zlasti manjše podjetnike in obrtnike v številnih storitvenih panogah, ki so bile zaradi prepovedi obratovanja zaprte več kot tretjino leta, pa tudi v nekaterih proizvodnih dejavnostih. Gospodarska kriza se v Posavju odraža tudi na trgu dela oz. v izrazito povečanem številu brezposelnih glede na lansko leto.

Več kot polovični izpad prometa
 
»Posledice epidemije bodo v gospodarstvu katastrofalne,« ocenjuje Janja Starc z Območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) Krško, kar je v prvi vrsti posledica več kot štirimesečnega zaprtja storitvenih dejavnosti, posledično pa bo gospodarska kriza zaradi 'domino efekta' zajela tudi proizvodna podjetja, zlasti v transportni industriji (avtomobilska, letalska, navtična …). Najbolj so prizadete storitvene dejavnosti, ugotavljajo na vseh posavskih obrtnih zbornicah: gostinstvo, turizem, avtobusni prevozi, frizerske in kozmetične storitve,
Mirtovi avtobusi (3)

Številne dejavnosti, tako kot Mirtovi avtobusi, stojijo (foto: S. R.).

cvetličarne, avtopralnice, kemične čistilnice, neživilske prodajalne, gradbeništvo …  V teh bodo letos beležili kar 50-odstotni ali še višji upad prometa na trgu. Prejšnji torek in nato še v soboto so se sicer odprle nekatere dejavnosti, a le začasno, saj se z jutrišnjim dnem ponovno zapirajo. »Želimo si delnega odprtja tudi za gostince, saj so slednji zaprti najdlje. Predlagamo, da se jim omogoči vsaj delo na terasah lokalov in za podjetja s pogodbami. V kritičnem položaju so tudi mali avtobusi prevozniki, ki jim bo morala z ustreznimi ukrepi pomagati država,« pravi Anita Pečnik iz sevniške zbornice, medtem ko Slavica Kostevc iz brežiške zbornice ugotavlja, da so v trgovski dejavnosti z neživili nekatera podjetja našla rešitev v spletni prodaji ter se na ta način prilagodili nastali situaciji. »Sicer je vmes tudi kakšen primer, ki pravi, da zaenkrat še kar dobro funkcionirajo oz. da imajo celo večji promet, vendar gre res za redke izjeme,« še dodaja Kostevčeva. Na zbornicah med podjetniki opažajo tudi čedalje več psihološke krize, saj je, kot pravi Starčeva, »prisotne veliko negotovosti, razmišljanja, kako plačevati kredite od investicij, zagotavljati delo zaposlenim, kako preživeti in ali ima sploh smisel še naprej vztrajati«. O konkretnih številkah je zaenkrat še težko govoriti oz. bodo znane, ko se bo zaključevalo poslovno leto, pravi Kostevčeva: »Danes pa lahko kot stanovska organizacija podjetnikov obrtnikov povemo, da prav vsak dan slišimo tarnanje le-teh, gre za različne zgodbe, različne situacije, skoraj v vseh primerih pa za težave.«
 
Obrtne zbornice so že ob prvem valu epidemije na občine naslovile predloge, s katerimi bi lahko tudi lokalna skupnost pripomogla k blaženju gospodarske krize, in številni so bili bodisi na državni bodisi na lokalni ravni že uslišani. »Odprta zahteva je še nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki je izvirni prihodek občine.  Upamo, da bomo našli obojestransko rešitev v obliki javnega razpisa, s katerim bodo imeli upravičenci možnost delnega povračila ali subvencioniranja nadomestila,« pravi Starčeva. Medtem Kostevčeva izpostavlja nujnost spremembe pristopa k reševanju situacije: »Podjetniška stroka je prepričana, da je mnogo bolje odpreti dejavnosti, ki se bodo tako izvajale pod strogim nadzorom, posledično bo tudi manj okužb, saj bomo sočasno zajezili delo na črno.« Sicer pa se povsod zavedajo, da bo okrevanje prizadetih panog vsekakor dolgotrajno, saj se bodo posledice omejitev zaradi epidemije čutile še dolgo. »Podjetniki povedo, da prava kriza šele prihaja. Počasno dogajanje hromi celotno družbo. Preventivni ukrepi so sicer dobro zastavljeni, vendar pri izvedbi pešamo. Število obolelih pada prepočasi, ljudje so brez služb, zaslužka ni. Med ljudmi se širi depresija, groz globalna recesija. Ekonomske napoved za leto 2021 so temačne. Upajmo, da cepivo prinese svetlejši jutri,« pa ugotavlja Pečnikova.

Peter Mirt, Mirttours: Ena od panog, ki je najbolj na udaru krize, pa se o njej v medijih manj govori, so avtobusni prevozi. »Vsesplošna ocena je, da je prevozništvo letos naredilo največ 10 % lanskega prometa, torej imamo letos 90-odstotni izpad,« pravi lastnik podjetja Mirttours z Blance Peter Mirt in izpostavlja, da gre v tej panogi (v primerjavi z nekaterimi drugimi storitvenimi dejavnostmi) za zelo draga osnovna sredstva in jim bodo po končanem moratoriju 'za vratom' še vedno stali veliki leasing obroki in kreditne obveznosti. Država je sicer dala možnost, da gredo vozniki avtobusov na čakanje na delo, a jim za ta čas namenja le minimalno plačo, zato 'uhajajo' v druge službe, denimo v prevoz tovora, na železnice ipd. »Bojimo se, da bo čez čas v naši panogi veliko pomanjkanje voznikov avtobusov,« dodaja prevoznik, ki sicer ni odpustil še nobenega voznika, tudi po zaslugi tega, da so si našli nekaj dela – z dvema kombijema iz njihovega voznega parka razvažajo pakete za pošto. Ker jim sprostitev linijskega prometa ne pomeni veliko, upajo, da se bodo po novem letu začeli vsaj šolski prevozi, s čimer bodo malce 'zaživeli', medtem ko je zaenkrat manj upanja na ponovni začetek prevozov v turistične namene.

Občine poskušajo pomagati
 
Upad prihodkov podjetij se bo odrazil tudi v nižjih prihodkih občin iz tega naslova, ob tem pa se povišujejo socialni izdatki, povezani z vse večjimi stiskami ljudi in povečano brezposelnostjo, vendar številk in deležev v tej fazi še ni možno opredeljevati. Glede pomoči lokalnemu gospodarstvu in podjetništvu na občinah izpostavljajo, da so najbolj pomembni ukrepi, ki jih sprejema država, občine pa jih poskušajo nadgrajevati na način, da ne bo prišlo do podvajanja. »Tak primer je možnost ukrepa skupne promocijske aktivnosti za lokalne turistične ponudnike, vinarje in kmetovalce. V naslednjem letu bo občina skušala slediti in odgovoriti na potrebe lokalnega gospodarstva tudi s prilagoditvami pogojev javnega razpisa za podjetništvo,« sporočajo z Občine Brežice, kjer si veliko obetajo tudi od podaljšanja veljavnosti turističnih bonov za okrevanje turizma. Na Občini Krško poudarjajo, da je bilo občinam s PKP 6 omogočeno, da za svoje poslovne prostore odpišejo stroške najema, kar tudi izvajajo na podlagi vloge najemnikov, podoben ukrep pa je v veljavi tudi v drugih občinah. Krški občinski svet je pred kratkim sprejel sklep, na podlagi katerega bodo pravne osebe, ki jim je v času epidemije onemogočeno opravljanje dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno manjšem obsegu, za obdobje razglasitve epidemije delno oproščene plačevanja odlaganja odpadkov, medtem ko denimo v Brežicah pojasnjujejo, da je za ta ukrep pristojna država in da se lahko vsa podjetja, ki ne obratujejo, glede tega obrnejo nanjo, zato občina ne podvaja tega ukrepa. Na Občini Sevnica izpostavljajo pomen rednega obveščanja podjetij, saj na preko 550 e-naslovov posredujejo vsakršno spremembo oz. pomembne informacije, povezane z aktualnimi vladnimi ukrepi na področju epidemije covid-19. Povsod poudarjajo še pomen nadaljevanja investicijskega cikla občin, kar je prav tako pomemben del gospodarskega toka, ter javnih razpisov za področje (malega) gospodarstva, kjer bodo preučili tudi možnosti sofinanciranja podjetništva zaradi posledic epidemije. In ne nazadnje: bodisi občinske strokovne službe bodisi zavodi s področja podjetništva so na voljo za svetovanje in odgovore na razna vprašanja v zvezi z ukrepi in njihovim koriščenjem.

Robert Blazinšek, Oštarija Margareta: Med najbolj prizadetimi panogami se izpostavlja gostinstvo, kjer sta dovoljena le osebni prevzem in dostava hrane. Kot pove krški gostinec Robert Blazinšek, lastnik Oštarije Margareta, delajo v tretjini siceršnjega obsega: »Naredili smo dve ekipi, tako da je medtem, ko ena dela, druga na čakanju. Tudi če bi v kolektivu prišlo do okužb, bi tako lahko delali še naprej.« Blazinšek sicer meni, da bi lahko na podlagi smernic in priporočil NIJZ gostom zagotavljali varnost tudi v lokalih. Država jim je s protikoronskimi ukrepi prišla nasproti s pokritjem določenih stroškov in zagotavljanjem likvidnosti, vendar bistveno prepočasi. Odpuščali niso oz. so v mesecih med obema epidemijama celo zaposlovali, zdaj pa pričakujejo, da se bo drugi val epidemije umiril in da bodo lahko delali z enakimi kapacitetami kot prej. Kar se tiče prihodnosti gostinstva, je prepričan, da se bodo navade zagotovo spremenile in da se bo to vsaj na začetku najbrž poznalo tudi v gostinstvu, vendar meni, da si ljudje še vedno želijo druženja. »Če bo prišlo še do tretjega, spomladanskega vala epidemije, pa bo smotrnost naše panoge res pod vprašajem,« zaključuje Blazinšek.

Gospodarstvo se bo skrčilo za največ desetino
 
Precej milejše ocene in manj črnoglede napovedi kot v obrtnih zbornicah, ki zastopajo manjše podjetnike in obrtnike, imajo v posavski gospodarski zbornici. Medtem ko je ob spomladanski razglasitvi epidemije oz. zmanjšanju poslovnih aktivnosti na minimum, vključno z zaporo zračnega prometa na ravni celotne EU in širše po svetu, kazalo na neizhodno situacijo, pravi direktor posavske gospodarske zbornice Darko Gorišek, pa konec leta zrejo v leto 2021 bistveno bolj optimistično. »Seveda so določene dejavnosti močno prizadete, vendar se bodo zaradi državne pomoči, določene v protikoronskimi paketih od 1 do 7, v večini ohranile in bodo lahko delovale naprej, ko se bodo sprostili omejitveni ukrepi. Na osnovi razgovorov z vodilnimi posavskimi podjetji ocenjuje, da se posavsko gospodarstvo letos po prihodkih ne bo skrčilo za več kot 10 %, prihodki iz poslovanja pa bodo, po projekcijah zbornice, znašali malo pod štiri milijarde evrov (v letu 2019 so znašali 4,2 milijarde evrov, op. a.). »S sprostitvijo ukrepov, striktnim spoštovanje priporočil NIJZ in cepljenjem, ko nam bo na voljo, pa bi lahko izpad nadomestili že v naslednjem letu,« meni Gorišek.

Jožica Budič, Hair Style: Lastnica frizerskega salona Hair Style na Dvorcah Jožica Budič ugotavlja, da so letošnji protikoronski ukrepi najbolj prizadeli male podjetnike, zlasti v storitvenih dejavnostih. »Frizerska dejavnost je bila zaprta skoraj štiri mesece, če upoštevamo oba vala epidemije. Težki časi so potrkali na vrata vsakogar, ki se ukvarja z katero koli dejavnostjo, še toliko huje se to odraža v dejavnostih, ki zaposlujejo večje število ljudi. Če upoštevamo še, da ima marsikdo poleg vseh stroškov še najemnino, verjemite, da ni lahko,« opisuje težave v podjetništvu. Država jim je v prvem valu epidemije res ponudila pomoč, ki pa je pri nas, če se primerjamo z drugimi državami, prišla z zamudo, kar žal prisili delodajalce k težkim odločitvam, tudi odpuščanju in celo zapiranju določenih segmentov. Frizerji so v teh dneh sicer dobili zeleno luč za (začasno) obratovanje, vendar zaradi prepovedi gibanja med občinami opažajo bistven upad strank. Budičeva kljub vsemu naštetemu zaključuje z lepo mislijo: »Kakor koli je težko in vsak po svoje preživljamo težke čase, moramo vsi skupaj kot družba stopiti v novo leto pozitivni z mislijo na lepše čase, ki zagotovo pridejo.«

Na vprašanje, katere panoge so najbolj prizadete oz. kje najbolj občutijo posledice epidemije, Gorišek najprej poudarja, da na zbornici niso seznanjeni s primerom, ko bi kakšno posavsko podjetje izgubilo trg, so pa podjetja, ki so doživela upad naročil in hkrati prestavitev dobav na kasnejše roke. Najbolj prizadete dejavnosti v Posavju so gostinstvo, ki v regiji zagotavlja okoli tisoč delovnih mest, promet in skladiščenje, s poudarkom na javnem prometu, ki v Posavju zagotavlja okoli 150 delovnih mest, k tem pa je treba dodati še podjetja iz predelovalne dejavnosti, kamor prištevajo tudi trgovce z oblačili in obutvijo, frizerske salone ipd., močno prizadeta je tudi kulturna, razvedrilna in rekreacijska dejavnost, ki nudi delo več kot 130 zaposlenim (v to niso všteti zavodi).
 
Občuten porast brezposelnosti
 
Posledice spremenjenih gospodarskih razmer in upada gospodarske rasti zaradi epidemije se seveda odražajo tudi na trgu dela, kjer smo letos priča velikemu preobratu. Potem ko se še v začetku leta številni delodajalci soočali s pomanjkanjem ustreznega kadra, se je spomladi po razglasitvi epidemije in upočasnitvi ali zaustavitvi večine gospodarskih dejavnosti močno povečalo število brezposelnih, zmanjšalo povpraševanje po delavcih in s tem povezano zaposlovanje, pravijo na sevniški območni službi Zavoda za zaposlovanje. »Zadnji podatki kažejo, da je bilo konec novembra v regiji 3.550 brezposelnih oseb, kar pomeni, da se srečujemo s 14,5 % porastom brezposelnosti oz. povečanjem števila brezposelnih oseb za 449 glede na isti mesec v letu 2019,« ugotavljajo. V relativnem smislu je ta porast najvišji v občinah z najnižjim številom brezposelnih oseb (v Bistrici ob Sotli kar za 26,9 % in v Kostanjevici na Krki za 25%), sledi občina Sevnica (20,5 %), porast v brežiški (14,4 %) in krški občini (11,9 %) je nižji od povprečja v regiji, v občini Radeče pa je to povečanje zgolj 3,3 %. Zlasti očiten je priliv delavcev v odprto brezposelnost s področja gostinstva, medtem ko je bil v prvem valu močnejši priliv iz predelovalnih dejavnosti, trgovine, gradbeništva, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti (zaposlovalne dejavnosti – agencije), izobraževanja, prometa, osebnih storitvenih dejavnosti … »Epidemija je že dodobra zlasti finančno kot tudi kadrovsko izčrpala številne delodajalce, ki so bili spričo omejevanja izvajanja dejavnosti najbolj prizadeti. Z interventnimi ukrepi države so se do sedaj uspela ohraniti številna delovna mesta, za prihodnje leto pa napovedi niso tako optimistične, kar zlasti velja za najbolj prizadete dejavnosti,« še sporočajo iz Sevnice.
 
Peter Pavlovič

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte

09.01.2020 | Redakcija

Edini ohranjen uskoški stolp

11.11.2020 | Redakcija

File postrvi z bučnimi semeni

27.11.2019 | Redakcija

Staro napajalno korito