Časopis za pokrajino Posavje
27.07.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Poljski poskusi s sojo na kmetiji Grubič v Posavju

Objavljeno: Sreda, 21.07.2021    Rubrika: GOSPODARSTVO Sporočilo
Slika 1

Poljski poskusi s sojo na kmetiji Grubič v letu 2021

Konec leta 2018 se je v okviru Evropskega partnerstva za inovacije začel projekt z naslovom »Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba«. V okviru projekta preizkušamo različne tehnike v pridelavi in predelavi zrnatih stročnic, s poudarkom na soji. Cilji projekta so uvajanje novih praks na vseh ravneh pridelovalne in predelovalne verige, za doseganje konkurenčne pridelave zrnatih stročnic in povečanje samooskrbe z gensko nespremenjeno sojo. Triletni projekt sestavlja 11 članov, in sicer Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (Univerza v Mariboru), ki je vodilni partner, Biotehniška fakulteta (Univerza v Ljubljani), Kmetijski inštitut Slovenije, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, KGZS – Zavod Novo mesto in kmetijsko gospodarstvo Žipo Lenart d.o.o. ter kmetije Topolovec, Ferlan, Grubič, Kure in Leskošek.

Slika 2

Bakterijski noduli na koreninah soje

Letos v Posavju, natančneje na kmetiji Grubič iz Brežic, že tretje leto zapored potekajo poljski poskusi s sojo, ki jih vodimo člani skupine za poljedelstvo z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Pri gospodarju kmetije Miranu Grubiču je bilo zavedanje, da so metuljnice pomemben člen poljedelskega kolobarja, prisotno že od prej, saj je že pred šestimi leti v kolobar uvedel tako sojo kot tudi lucerno, ki sta metuljnici in tako pomembno pripomoreta k izboljšanju rodovitnosti tal. Projektu »Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba« pa se je g. Grubič pridružil zaradi želje po pridobivanju novega znanja v pridelavi soje, ki na kmetiji običajno zaseda do ene četrtine od skupno okoli 36 ha obdelovalnih površin. Celoten kolobar kmetije zajema pšenico, oljno ogrščico, koruzo ter že prej omenjeni sojo in lucerno, ki pa si ne sledita v istem kolobarju, ampak sta uporabljeni v različnih kombinacijah sledenja poljščin. Kmetija Grubič je vključena v ukrep KOPOP (Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila), ki narekuje širši kolobar in natančnejše gnojenje z dušičnimi gnojili. Za razvoj tehnologij skrbijo z rednim preizkušanjem novih sort in fitofarmacevtskih sredstev. Kljub univerzitetni izobrazbi se gospodar Miran zaveda, kako pomembna so nova znanja in neprekinjen razvoj. Zato na kmetiji nadaljuje z razvojem tehnologije pridelave beljakovinskih rastlin.

V demonstracijskih poljskih poskusih s sojo na kmetiji Grubič preizkušamo, katera sorta soje je najbolj primerna za pridelavo v danih pedo-klimatskih razmerah, na kakšno medvrstno razdaljo je najbolj priporočljivo sejati določeno sorto, preizkušamo različne načine gnojenja z mineralnim dušikom ter kako povečati pridelek soje z uporabo bakterijske inokulacije semena pred setvijo. Ravno uspešna bakterijska inokulacija semena je ključnega pomena za doseganje visokih pridelkov semena, saj se je v številnih drugih poskusih pokazalo, da je lahko pridelek tudi za polovico višji, če so na koreninah soje prisotni bakterijski noduli, kjer poteka fiksacija zračnega dušika in pretvorba v rastlini dostopno obliko. Zato v projektu preizkušamo različne načine inokulacije semena soje pred setvijo in spremljamo odzive rastlin tako na morfološki ravni (pregled nodulov na koreninah rastlin) v času polnega cvetenja kot tudi glede količine pridelka v času tehnološke zrelosti rastlin (žetev).

Po končani letošnji rastni sezoni, ki ji vremenske razmere do sedaj niso bile naklonjene, bomo pridobili rezultate še zadnjega leta poljskih poskusov, na podlagi katerih bo mogoče izluščiti ugotovitve naših raziskav. V poljedelstvu je ponavljanje poskusov skozi več let ključnega pomena za pridobitev zanesljivih dognanj, saj na ta način omejimo vpliv posamezne rastne sezone, ki je lahko zelo velik. To dokazuje letošnje leto, ko je zelo mokremu in relativno hladnemu maju, kar je predstavljalo neugodne razmere za setev soje, sledilo izredno suho in vroče obdobje v juniju in prvi polovici julija, kar je imelo negativne vplive na razvoj rastlin. Spoštovane bralce Posavskega obzornika bomo konec leta obvestili o naših končnih ugotovitvah iz poljskih poskusov s sojo v Posavju, pridobljenih v projektu »Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba«.

Gregor Šilc
Miha Slapnik
doc. dr. Darja Kocjan Ačko
doc. dr. Marko Flajšman
Skupina za poljedelstvo, Oddelek za agronomijo, Biotehniška fakulteta
« Nazaj na seznam