Časopis za pokrajino Posavje
20.10.2017
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

V Posavju alarmantna, najvišja bolniška odsotnost v državi

Objavljeno: Četrtek, 21.09.2017    Rubrika: GOSPODARSTVO    Ogledov: 1408Redakcija
DSC_3839

Darko Gorišek, Tatjana Mlakar in Janja Starc

Včeraj je v organizaciji krških območnih enot Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), Gospodarske zbornice(GZ) in Območno obrtno-podjetniške zbornice oz. Zavoda obrnikov in podjetnikov Posavja (OOP) v Kulturnem domu potekala predstavitev kazalcev zdravstvenega absentizma v Posavju, ki je najvišji v slovenskem merilu. Gospodarstvo in ZZZS so s tem v zvezi pripravili tudi zakonodajne predloge (več o slednjih v Posavskem obzorniku).

DSC_3807

Prikaz kratke sprostitvene vaje, ki jo lahko opravijo zaposleni med delom ali odmorom

Skrb zbujajo, je dejala doc. dr. Tatjana Mlakar iz ZZZS Krško, predvsem neobjektivni razlogi za naraščanje delanezmožnosti, kot so nespoštovanje navodil za zdravljenje, namensko odlašanje zdravljenja in rehabilitacije, izkoriščanje bega v bolniški stalež za izvajanje pridobitne dejavnosti, zlorabe v času bolniškega staleža ipd. Samo v prvem polletju letošnjega leta je bilo na račun bolniške odsotnosti zaposlenih v Posavju izgubljenih 200.026 dni, od tega v breme delodajalca, to je bolniškega staleža do 30 dni - 97.273 dni, nad 30 dni, kar gre v breme ZZZS, pa 102.753 delovnih dni. V lanskem letu, je povedal Darko Goriške iz GZ, je bilo v Posavju na račun bolniške odsotnosti z delovnega mesta izgubljenih 345.426 delovnih dni, kar pomeni, da je bilo 1380 delavcev na bolniški celo leto ali 13, 4 % vseh zaposlenih v gospodarskih družbah na območju Posavja. In če pretvorimo ta podatek v znesek pomeni, da so bolnišnična nadomestila znašala kar 17,3 milijonov evrov, od tega so delodajalci iz Posavja zanje porabili 8,5 milijonov evrov, ZZZS pa še nekoliko več, in sicer 8,8 milijona evrov. To je toliko, kolikor, je poudaril Gorišek, namenijo letno za plače štiri posavska podjetja (Vipap, Resistec, Lisca, Stiles) s skupno 1.034 zaposlenimi!

DSC_3850

Maruša Žabkar

Kako se bolniška odsotnost zaposlenih z delovnega mesta odraža v proizvodnji sta predstavili zbranim tudi Maša Lileg Senica iz družbe Resistec in Maruša Žabkar iz družinskega podjetja Cvetličarne in vrtnarije Lilija. Slednja je poudarila, da je odsotnost delavca zelo težko nadomestiti, saj gre za majhen, 10-članski kolektiv, zaradi česar morajo v teh primerih zaposleni delati še več, kar je zelo obremenjujoče v času sezone, ko so ti že tako ali tako obremenjeni, izpad pa krijejo tudi tako, da se v delo vključijo vsi družinski člani nosilke dejavnosti. Sicer gre za homogen kolektiv, v katerem imajo vzpostavljene tudi dobre odnose tako v delovnem procesu kot zasebno. Kar pa je težko doseči v večjih družbah, je povedala Maša Lileg Senica. V družbama Resistec, ki ima proizvodno enoto v Žadovinku, in kostanjeviškem Athosu, obe sta del mednarodnega koncerna Krah Gruppe, je prek 460 zaposlenih, od tega jih je večina, prek 370 zaposlenih v proizvodnji. Med individualnimi vzroki za bolniško odsotnost je predvsem narava dela v proizvodnji, saj je delo normirano, poteka v treh izmenah in je odvisno od naročil, med posameznimi zaposlenimi prihaja do sporov, plača je nizka, v primeru obolelosti si delavci ne morejo plačati samoplačniških zdravstvenih storitev in so odvisni od čakalnih dob za zdravstvene preglede, pretežni del zaposlenih ima od IV. do V. stopnjo ali od I. do III. stopnjo izobrazbe, kar se odraža tudi v pogledih na življenje in odnosu do dela, predvsem pa na odgovornosti do sebe oz. pomanjkanju odgovornosti do drugih, saj so v podjetjema večkrat tudi priča izsiljevanju dopustov na način, "v kolikor mi ga ne odobrite, bom šel/šla na bolniško, kar se dejansko tudi zgodi". Nekaj k daljši odsotnosti prispevajo (ne)opravičeno osebni zdravniki, pa tudi dolgotrajni postopki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj imajo več primerov, ko so se postopki po pritožbi delavca na odločitev komisije zaključili šele po sedmih mesecih, kar pomeni, da je bil zaposlenih ves čas v bolniškem staležu. V letih 2006-2016 je povprečje bolniškega staleža do 30 dni v Resistku znašal kar 4,78 /, v prvem polletju letos 4,82 %, v Atosu pa med leti 2009-2016 6,8 %, v šestih mesecih letošnjega leta pa kar 8,72 %.

DSC_3833

Maša Lileg Senica

DSC_3851

Janja Zorko Kurinčič

Z vidika zdravniške obravnave bolnika je zbranim spregovorila tudi dr. Janja Zorko Kurinčič iz ZD Krško. Izpostavila je, da na dolžino bolniškega staleža vpliva več dejavnikov, kot je narava bolezni, dolge čakalne dobe na preiskave, preglede pri specialistih, operacije, rehabilitacijo, razvoj defenzivne medicine, ki vodi v dodatne preiskave "za vsak slučaj", spremenjeno delazmožnost po zaključenem zdravljenju, ocena delazmožnosti invalidske komisije in zagotavljanje ustreznega delovnega mesta. V Posavju prednjačijo bolezni kostno-mišičnega sistema, poškodbe, bolezni dihal in obtočil, rakasta obolenja in duševne bolezni. Poudarila je še, da nobene bolezni ne moremo dati v kalup , saj se ta pri vsakem posamezniku razvija drugače oziroma individualno, zato tej sledi tudi individualna presoja zdravnika o pacientovi (ne)delazmožnosti, seveda pa je bolezen povezana tudi s samo pacientovo osebnostjo, njegovim socialno-ekonomskim statusom, nekateri se počutijo veliko bolj bolne kot dejansko so ...

Kako zajeziti in zmanjšati absentizem v Posavju, in o tem, kako se ta giblje v posameznih občinah ter navedenih zakonodajnih predlogih, ki jih je predstavila Nina Hovelja, pa, kot že navedeno, v časopisu Posavski obzornik.

B. M.
« Nazaj na seznam
»