V Turnu bodo predstavljali dediščino vinarstva in ribogojstva

V Kleti Krško, ki deluje pod okriljem KZ Krško, so v okviru projekta »Od ribiča do graščaka« odprli vinsko-gastronomski center Turn, namenjen predstavljanju vinske etnološke dediščine in ribogojstva.

Direktor in enolog KZ Krško Jure Grubar je ob tem povedal, da gre za novo rojstvo kleti z več kot 90-letno tradicijo (zasnovana je bila leta 1928 v nekdanjem samostanu v Kostanjevici na Krki), ki s pomlajeno ekipo prisega na novo filozofijo in vizijo. Poleg vinsko-gastronomskega centra Turn oz. degustacijskega centra in centra za obiskovalce so predstavili tudi novo grafično podobo blagovne znamke KZ Krško pod imenom Turn, pod katero bodo postopoma prezentirana vsa njihova vina, od cvička dalje. »Ko smo razmišljali o razvoju nove celostne grafične podobe in blagovne znamke, smo se navezali na bližnji Šrajbarski turn, saj so bili naši prostori nekoč grajska klet in kašče. Iz tega smo izpeljali 'rdečo nit',« je povedal o 140 tisoč evrov vredni investiciji, za katero so pridobili 30 % sofinancerskih sredstev. Kot je še dejal, so minulo leto zaključili uspešno in tako nadaljevali tudi v letošnjem letu, dokler jih ni presekala epidemija koronavirusa, med katero je prodaja upadla za 40 %: »Vendar smo takoj z mesecem majem zaživeli nazaj in uspeli doseči lanske indekse.« Krška klet je na področju cvička vodilna klet v Sloveniji, med vsemi vini skupaj pa se uvrščajo na šesto, sedmo mesto. »Potrošnja vina v zadnjih letih upada, tudi cvička, kultura pitja se dviguje, ljudje raje pijemo manj, a dobra vina,« je še dodal.
 
Vstopajo na področje turizma

Novo pridobitev je pozdravila predstavnica Občine Krško Simona Lubšina, ki je ob tem poudarila, da je turizem pomemben dejavnik pri povezovanju in ohranjanju naravne in kulturne dediščine. V občini si želijo razvojnega preboja na področju turizma z razvojem novih, inovativnih turističnih produktov, s katerimi se želijo uvrstiti med 5-zvezdična doživetja. »Turn je tisto, s čimer si lahko obetamo želeni preboj,« je dejala in dodala še, da je po epidemiji morda čas, da Slovenija spozna, kaj premore Posavje.
 
Predsednik KZ Krško Jože Božič je povedal, da ima zadruga 240 kooperantov, od tega 180 aktivnih, med njimi jih ima 160 pogodbo za oddajo grozdja. Zadruga odkupi približno 1,5 mio kg grozdja letno in pridela dober milijon litrov vina, od tega veliko večino (nekaj manj kot milijon litrov) cvička. »Začutili smo potrebo po spremembah in vstopu na področje turizma ter da kulturo pitja približamo potrošnikom. Želimo postati del posavske turistične zgodbe,« je dejal.
 
Zloščili so stare zgodbe

Projekt »Od ribiča do graščaka«, v katerem so povezali ribe, vino in kulturno dediščino, je podrobneje predstavila njegova koordinatorka Katarina Simončič. »Mite, legende in zgodbe so v tem okolju prisotne že stoletja, mi smo jih le zloščili in umestili v smiselno celoto,« je dejala. V zgodb so vpletli nekdanje lastnike Šrajbarskega turna grofe Auersperge, med njimi pesnika in politika Anastasiusa Grüna in njegovega prijatelja Franceta Prešerna. »Morda je navdih za svoje znamenite verze iskal tudi pod oboki te kleti, kajti vemo, da je mnogokrat obiskoval tedanjega lastnika,« je o povezavi s Prešernom (ki so mu z imenom Prešerno posvetili tudi novo zvrst dolenjskega belega vina) povedala Simončičeva. Zgodbe uprizarjajo člani dramske sekcije Kulturnega društva Leskovec pri Krškem, ki je partner projekta, za kulinarično ponudbo skrbijo v podjetju Akval, za podporo pa še v javnem zavodu KŠTM Sevnica.
 
Po uradni otvoritvi novega centra, ki sta jo opravila Grubar in Božič, sta za vrhunsko kulinarično-vinsko degustacijo poskrbela kuharski Damjan Wallner iz Akvala in enolog Grubar.
 
P. P.