Časopis za pokrajino Posavje
25.05.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Žametno vino regije Posavje

Objavljeno: Četrtek, 07.03.2019    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
Modra frankinja, posvet (47)

Mednarodnega posveta o modri frankinji, ki se je odvijal v sevniški kulturni dvorani, se je udeležilo lepo število obiskovalk in obiskovalcev.

Ljubitelji vrhunskih vin dajejo vedno večji pomen modri frankinji, sorti vinske trte, po kateri se imenuje tudi vrsta rdečega vina.

Modra frankinja, posvet (53)

Mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na MKGP, je z zbranimi delila nekaj misli o žametnem vinu, ki je izvorno slovensko.

Modro frankinjo najdemo v večini srednjeevropskih držav, odlično pa uspeva tudi v Posavju. Tako je bilo mogoče slišati pretekli ponedeljek na mednarodni strokovno-izobraževalni konferenci, ki jo je Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica organiziral v okviru projekta »Modra frankinja – žametno vino regije Posavje«.

Modra frankinja, posvet (55)

Uvodni referat o geološki sestavi tal je imel sevniški geolog Klemen Teran.

Zbrane v sevniški kulturni dvorani so uvodoma nagovorili direktorica KŠTM Mojca Pernovšek, župan Srečko Ocvirk in državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša, ki je med drugim dejala: »Sorta modra frankinja je v Sloveniji razširjena po vinorodnih deželah Podravje in Posavje, natančneje v petih vinorodnih okoliših: Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko-Sremiški okoliš, Dolenjska in Bela krajina. Je sorta, ki lahko daje visoko kakovostno vino in je v vseh omenjenih okoliših vodilna po kakovosti med rdečimi sortami. Trenutno imamo 700 hektarjev vinogradniških površin zasajenih s to sorto, kar pomeni pet odstotkov vseh površin v Sloveniji. Morda frankinja je prepoznavna po bogati sadni aromi, ki po vonju spominja na jagodičevje. Po barvi je sortno vino običajno modrikasto-rdeče barve, pri čemer je seveda ta odvisna od tehnologije pridelave. Še posebej mlado vino je izrazitega sadnega okusa, medtem ko s starostjo pridobiva žametnost in kompleksnost arome. Prav tako je modra frankinja sestavni del metliške črnine in seveda cvička.«

DSCN2148 (2)

500 trt modre frankinje je zasajenih v vinogradu na južnem pobočju pod sevniškim gradom, na sončni strani, kjer je dovolj svetlobe, toplote ter s hranili bogata in zračna tla.

Prve omembe modre frankinje v drugi pol. 19. stol.


Govornica je nadaljevala, da prve omembe modre frankinje segajo v leto 1862, ko je bila trta predstavljena v okviru vinorodne razstave na Dunaju, vendar je sama sorta še mnogo starejša, njen izvor pa je slovenski, kar so potrdili tudi nemški strokovnjaki trsničarskega inštituta Juliusa Kühna. Le-ti so s pomočjo genske analize razvozlali, iz katerih sort vinske trte sta se z naključnim križanjem nekoč rodili modra frankinja in portugalka. Njun rdeči starš je že pozabljena in skoraj izumrla sorta mala modrina, ki je pred več kot 300 leti uspevala izključno na območju Štajerske. Nemški strokovnjaki za trsničarstvo in genetiko po vsem svetu zbirajo in analizirajo primerke starih in novih žlahtnih sort. Doslej so zbrali že več kot 3.500 različnih genskih prstnih odtisov vinskih trt. »To je nekakšna sodobna vrsta arheologije,« pravijo.

Pred slovenskimi vinogradniki in vinarji številni izzivi

Državna sekretarka na MKGP je svoj govor zaključila, da so pred vinogradniki in vinarji številni izzivi, predvsem, kako se pametno povezovati spričo zelo razdrobljene posestne strukture. Posvet je pozdravila kot pomemben korak k večji profesionalizaciji vinogradništva in vinarstva na tem koncu Slovenije ter izrazila zadovoljstvo, da je projekt »Modra frankinja – žametno vino regije Posavje« podprt s sredstvi iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini preko 80 tisoč evrov. Pohvalila je tudi delovanje sevniškega župana Srečka Ocvirka: »Vaš župan je zelo aktiven kot državni svetnik v komisiji državnega sveta za kmetijstvo, zelo tvorno sodelujeva in to je bila dodatna spodbuda, da sem se udeležila današnje prireditve.«

NA MEDNARODNEM POSVETU O MODRI FRANKINJI DOMAČI IN TUJI STROKOVNJAKI

Nagovorom so sledile predstavitve posameznih tem gostujočih predavateljev. Geološke značilnosti Posavja s poudarkom na kamninski sestavi je predstavil univ. dipl. inž. geol. z Geološkega zavoda Slovenije Klemen Teran. Prof. dr. Borut Vrščaj s Kmetijskega inštituta Slovenije je spregovoril o talni sestavi vinogradov v Posavju. Analitičen pregled površin vinogradov, količine pridelave po kakovostnih razredih, starostno strukturo vinogradov, trende v povezavi z modro frankinjo v posavski vinorodni deželi so predstavili Ivanka Badovinac, Jernej Martinčič in Andrej Bajuk s KGZS Novo mesto. Dr. Katja Šuklje Antalick s Kmetijskega inštituta Slovenije in dr. Guillaume Antalick z Univerza v Novi Gorici, Centra za raziskavo vina sta predstavila izsledke raziskave z naslovom »Kako brati podnebne podatke za razumevanje vpliva 'terroirja' na slog vina«. Dr. Klemen Lisjak s Kmetijskega inštituta Slovenije je spregovoril o polifenolni strukturi zelo kakovostnih in vrhunskih modrih frankinj ter o vlogi ’terroira’ na polifenolno sestavo grozdja in digitalnih orodjih za spremljanje vinogradov. Dr. Erika Maul z nemškega inštituta Julius Kühn je predstavila analize o izvoru modre frankinje; o primerih dobrih praks je spregovoril avstrijski vinar Franz Reinhard Weninger.

Predstavitvam je sledila razprava in pogostitev s pokušino posavskih ter avstrijskih modrih frankinj in jedi z modro frankinjo iz lokalnega okolja.

S. R.
« Nazaj na seznam
»