Zbor rejcev krškopoljca na predvečer Antona Puščavnika

Na predvečer godovanja sv. Antona Puščavnika, znanega tudi pod vzdevkom Prašičkar, so se 16. januarja v gostišču Kunst v Leskovcu pri Krškem na občnem zboru zbrali člani Društva rejcev krškopoljskih prašičev. Ime pasme krškopoljski prašič je vezano na Krško polje, izvorno območje reje edine avtohtone pasme slovenskega prašiča. 

Na tem območju je nekaterim rejcem pasmo uspelo ohraniti kljub prepovedi reje merjascev v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki je bila posledica takratne jugoslovanske kmetijske politike, ki je spodbujala uvoz merjascev in svinj iz tujine, kar je povzročilo, da je reja črno-belega, pasastega prašiča vse do leta 1990 potekala brez sistematičnega dela in rejskega nadzora. Poizvedovanja o številčnosti pasme so se znova začela v zgodnjih devetdesetih letih. Zaradi maloštevilnosti je bil krškopoljski prašič uvrščen med ogrožene slovenske pasme domačih živali. Z namenom njegove ohranitve so stekle raziskave pasme, katere meso je zaradi intenzivnejše barve mišičnine ter izrazite arome in sočnosti posebej primerno za predelavo. Leta 1993 je bila vzpostavljena rodovniška knjiga (pasmo so imeli tedaj uradno v reji le na treh kmetijah, op. p.); uvedena sta bila tudi obvezno označevanje prašičev in vodenje dokumentacije.

Od ustanovitve društva do priznane rejske organizacije

Leta 2003 so rejci ustanovili stanovsko Društvo rejcev krškopoljskih prašičev, s čimer se je reja postopno začela širiti tudi zunaj izvornega geografskega območja, danes pa je razširjena po vsej Sloveniji. Po registraciji blagovne znamke Mesnine krškopoljskega prašiča leta 2017 je društvo pridobilo tudi status priznane rejske organizacije. Kot je povedala predsednica društva Martina Ivanšek, društvo danes združuje 120 članic in članov. Ob tem je izrazila nezadovoljstvo z aktualno vlado, saj ta v pripravo in spreminjanje ukrepov, ki ogrožajo kmetijsko proizvodnjo, ne vključuje stroke. Po njenih besedah trgovinski sporazum EU–Mercosur ne ogroža le slovenske kmetijske pridelave in živinoreje, temveč predstavlja tudi resno grožnjo prehranski varnosti, saj bi slovenske trgovske police lahko preplavili živilski proizvodi dvomljive kakovosti iz južnoameriških držav. Dodatno breme, kot pravi Ivanšek, za živinorejce predstavljajo novi ukrepi, med njimi prepoved kastracije pujskov oziroma prenos te naloge na veterinarske organizacije. Čeprav so rejci za poseg usposobljeni, jim to prinaša dodatne stroške, saj morajo kriti veterinarsko storitev in potne stroške, obenem pa niso upravičeni do sofinanciranja. Zaradi vsega navedenega so člani društva na občnem zboru sprejeli sklep, da se pridružijo vseslovenskemu kmečkemu protestu, ki je na pobudo Združenja Slovenske kmečke iniciative napovedan za 2. februar pred Državnim zborom v Ljubljani.

Projekti in načrti do leta 2027

Delo društva v letu 2025 je predstavil tajnik društva mag. Andrej Kastelic, sicer vodja oddelka za živinorejo pri KGZ Novo mesto. Očrtal je vrsto uspešno izvedenih projektov ter izpostavil novo pridobljeni projekt LAS Posavje Črno-bela harmonija s Krškega polja, ki je podprt s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in bo potekal do konca junija 2027. Projekt predstavlja nadaljevanje in nadgradnjo predhodnega projekta Črno-belo bogastvo s Krškega polja. V izvedbenem delu bo osredotočen na dolgoročno ohranitev avtohtone pasme, vzpostavitev sledljivosti mesa od rejca do potrošnika, uporabo lokalne krme in zmanjševanje vplivov na okolje, pa tudi na sodelovanje med rejci, predelovalci, gostinci, turističnimi ponudniki in kulturnimi ustanovami. Poseben poudarek bo namenjen razvoju inovativnih promocij in večji prepoznavnosti blagovne znamke kot kakovostnega lokalnega proizvoda.

Društvo, ki je nosilec projekta, bo v ta namen izvedlo več izobraževanj in predstavitev na sejmih ter vzpostavilo digitalno platformo za sledljivost mesa. Kot partnerji v projektu sodelujejo še podjetje Kunst 1966, Posavski muzej Brežice in Mestna občina Krško. Gostinski ponudnik Kunst bo pripravil več kulinaričnih prireditev, v Posavskem muzeju Brežice bodo izdali dvojezično pobarvanko ter v Vodovodnem stolpu vzpostavili 360-stopinjsko aplikacijo Pogled po Krškem polju, medtem ko bo Mestna občina Krško poleg promocijskih aktivnosti financirala tudi izdelavo umetniške instalacije krškopoljskega prašiča, ki bo umeščena na krožišče na izhodu iz mesta Krško v smeri Krškega polja, v neposredni bližini Hotela Kunst.

Izobraževanja in mednarodne izmenjave znanja

Javno predstavitev novega projekta so v društvu že izvedli na lanskoletnem sejmu Agra v Gornji Radgoni. Med drugimi aktivnostmi se je v lanskem letu 19 članov društva strokovno usposabljalo na področju prašičereje in označevanja pasme na ekskurziji v Italiji. Letos nameravajo znanje nadgrajevati na Škotskem z ogledom podjetja Neogen, vodilnega svetovnega podjetja na področju prašičerejske industrije, genomike, oskrbe živali in varnosti hrane. Obenem si bodo ogledali tudi Roslin inštitut za živalske znanosti, na katerem so z raziskavami že preverjali vzorce jedi in izdelke pri gostinskih in drugih ponudnikih, ali so ti dejansko pripravljeni/narejeni iz krškopoljca.

Podelitev statusov

Pred zaključkom uradnega dela je dr. Špela Malovrh z Biotehniške fakultete podelila statuse vzrejnim središčem in rejam krškopoljskega prašiča v kontroli. Udeležence so že v uvodu občnega zbora poleg predsednice Ivanšek nagovorili tudi številni gostje: Danilo Potokar iz KGZ Slovenije, brežiški župan Ivan Molan, direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj, že omenjena dr. Špela Malovrh, Martin Škrlep s Kmetijskega inštituta Slovenije, Matjaž Miklavč iz mesarije Štajnbirt, odgovorna urednica tednika Kmečki glas Marinka Marinčič Jevnikar ter novinarka Posavskega obzornika Bojana Mavsar.

B. M.