Časopis za pokrajino Posavje
13.12.2018
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Abstinenčna juha

Avtor: Maruša Mavsar    Objavljeno: Četrtek, 21.06.2018    Rubrika: Kolumne in komentarji    Ogledov: 242Redakcija
Maruša Mavsar
Lahko bi rekli, da nam, Slovencem, abstinenca res ne gre najbolje. No, razen volilna. V tej smo zadnja leta v vrhu demokracij. In ker je bilo temu tako tudi pri zadnjih volitvah, čeprav je k udeležbi z vsemi topovi pozivala tudi stranka, ki naj bi imela najbolj zvesto volilno telo, so bili mediji polni komentarjev o splošni nezainteresiranosti za politiko. Politiki večjih strank so se medsebojno označevali za krivce, da so ljudje razočarani nad demokracijo. Sama pa sem pričakovala nadaljevanje neudeležbe, a ne zaradi tega, ker le-ta narašča v razvitih državah, s čimer se očitno tolažijo nekateri, ampak zaradi splošne negativne nastrojenosti ljudi do skoraj vseh državnih institucij. To pa je resničen, vsakodneven problem.

Po eni izmed prireditev sem poslušala ducat ljudi, ki se volitev niso udeležili, a so se v nekaj minutah prelevili v najboljše analitike. Tudi njihove družine niso volile. Zakaj le bi, če je »itak vse vnaprej določeno«. Prva je pojasnila: » V družini smo štirje z volilno pravico. Kaj pa štirje glasovi sploh pomenijo v taki masi?« Drugi se je strinjal in dodal: »Nobene izbire ni bilo.« Glas je povzdignila tretja: »Jaz ne grem na volitve. To je moja oblika upora proti temu neumnemu sistemu.« Ker iz takšnih debat potegneš bistveno več kot opazovalec, sem bila tiho, dokler se niso za mnenje obrnili k meni.

Predvsem sem poudarila, da trditev, da gre za obliko upora, preprosto ne kupim. Sedanji politični sistem in hkrati družbena kohezija res prehajata skozi različne kompleksne krize, a volitve so vseeno še vedno obstoječi, veljavni vzvod za spremembe. Dokler ni konkretnih predlogov za reformo sistema, bodo volitve pač pomemben mehanizem. In če se bo polovica ljudi »upirala« in samo čakala neke spremembe z neba, bodo vladale pač vlade, ki jih je izvolilo pol ali celo manj volilnega telesa. Tudi programsko so se stranke tokrat razlikovale bolj kot na prejšnjih volitvah. Izbor strank – upoštevati je treba mnogo neparlamentarnih – je bil dejansko večji. A še vedno je potrebno malo osebnega angažmaja, da bereš, primerjaš, tehtaš. Lažje in udobneje je verjeti, da tvoj glas nič ne šteje. Spomnite se primera predsedniških volitev ZDA iz leta 2000, kljub vsem kontroverznostim navkljub: na Floridi so morali glasove šteti še enkrat in na koncu je o zmagi predsednika Busha nad Al Goreom odločalo pičlih 537 glasov. 537 glasov! Pomislite, govorimo o razsežnostih ZDA.

Kot skupnost pač še ne dojamemo, da zaveden, odgovoren in opolnomočen državljan ne vznikne iz danes na jutri. Ne volivec in tudi ne kandidat za odgovorno funkcijo. Dokler bo pasivnost neka oblika upora, dokler bosta politika in kvazigospodarstvo zlepljena in si medsebojno umivala roke, dokler bodo razpisi le formalnost, zmage pa temeljile na tekmi »proti nekomu« in ne pošteni borbi »za nekaj« - bomo še kar jedli to predvidljivo in velikokrat prav neokusno juho. Juho, s katero se navadni državljani očitno več ne poistovetimo. Vse sestavine v njej nas že zelo motijo, a ne toliko, da bi aktivno iskali druge, za začimbe žal posegamo po plehkih skrajnostih in politični nekulturi, na koncu pa to isto juho hladimo na domačih krožnikih in jo skisanih nasmehov pogoltnemo. Pa dober tek!
« Nazaj na seznam

Več iz rubrike Kolumne in komentarji