Časopis za pokrajino Posavje
20.09.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Bodi srečen …

Avtor: Natja Jenko Sunčič    Objavljeno: Četrtek, 08.12.2016    Rubrika: Kolumne in komentarji    Ogledov: 442Redakcija
Natja Jenko Sunčič
Bodi srečen, bodi srečna, ne skrbi! Tako malodane ukazuje popularna pesmica Bobbya McFerrina iz leta 1988, ki je znana po tem, da je bila prva skladba, izvedena brez instrumentalne spremljave (a cappella), ki je dosegla vrh znamenite lestvice Bilboard 100. Manj znano pa je, da je za naslovni stavek uporabljen citat indijskega duhovnega voditelja Meher Babe. Ja, sreča je povsod po svetu iskana in zaželena, zato tudi radi prisluhnemo še tako drobnemu nasvetu, kako jo doseči ali se ji vsaj približati.

Decembrski večer. Mislim, da je bil zelo jasen, ko je mlad upognjen mesec, zašiljen na obeh straneh, opazoval precej drenast svet pod seboj, družabnica zvezdica nad njim mu je, in meni, nudila svetlo prijateljevanje, ko so temno nebo križale dolge rdeče sledi letal, ki so potnike nosili, vozili v vse smeri. Tudi tam gor je dren. Postanek pred domom, z opazovanjem nebesnih širjav, ko pomislim, da imam ves svoj svet prav na tem koščku zemlje, z goro spominov. Še vedno.

Oni trije, sivi in bradati, s kapo ali kučmo na glavi, oblečeni v belo in rdeče, pa so šele v pripravah, da osrečijo. Sedaj, ko to pišem, je prvi pred nekaj urami že osrečeval. Različno o(ne)srečeval različne. Odvisno od duha in srca, ki ga pestujemo v sebi. Odvisno od duha in srca, ki smo ga uspeli prebuditi v nam najmilejših. V decembru in potem v januarju in vseskozi do konca naslednjega leta. Do novega, prihodnjega decembra, ki bo spet pisan v barvah, lučeh, okusih, srečanjih … Upam in želim za vse!

Biti vesel in uravnotežen – to si verjetno želimo vsi. Skozi vse leto, čez vse decembrske dni, ki so še pred nami, z mislimi na srečo, za katero se tako ženemo … A najbrž to sploh ni tako nedosegljivo. Srečni ljudje se ne primerjajo - pa kaj, če ima sosed večji in boljši avto, balkon in vrt poln različnih cvetic, moden plašč in čevlje po zadnjih zapovedih … Zavist je pač posebej zahrbten zatiralec sreče. Srečni ljudje si upajo tvegati in ne želijo ustreči vsem. Živijo preprosto, odstranijo vso kramo iz svojega doma in nato še iz svojega življenja. Srečni ljudje so optimistični, na koncu še tako temne poti, vidijo na koncu svojo bleščečo piko, svoj svetli cilj. Srečni ljudje si ne dajo pokvariti dobre volje z nesrečami (če so zamudili vlak, na primer), temveč svojo pozornost raje usmerijo v pozitivne trenutke, ko bo, na primer, prišel drug vlak, avtobus, ali bodo odšli v nameravano smer z »avtoštopom«. Če ne danes, pa jutri, ali dve uri kasneje. Srečni ljudje radi pomagajo in niso zamerljivi. Srečni ljudje živijo za tu in zdaj in se ne spopadajo kar naprej z vrtiljakom misli, kaj še niso dokončali oziroma, kaj bodo počeli čez uro.

In lahko bi naslednjo misel postavili kot prvo v mreži vseh misli – srečni ljudje so v vsakdanjem življenju hvaležni za male stvari: za uspešno skuhano kosilo, za lep izlet z bližnjimi, za sproščen klepet s prijateljico, za povabilo na kosilo, za prijazen nasmešek mimoidočega na ulici, za podarjen še topel kruhek drage prijateljice, za popito dišeče kuhano praznično vino s prijateljem, s katerim si lahko iskren …

V imenu kolegov in svojem vam želim, da bi uživali v tem, kar nam ponujajo nebo, narava in zemlja, da bi uživali v tem, kar nam ponujajo prijateljstva in z njimi dobra družba, da bi bil vaš dom vedno topel in poln zavetja, da bi se v delovnem kolektivu dobro počutili in da bi bili med kolegi kar se da ustvarjalni, želim vam, da bi bil vsak dan poln majhnih čarovnij, da bi si znali brez slabe vesti vzeti čas za uživanje. In želim vam, da bi bili veseli in, ja, predvsem zdravi!
« Nazaj na seznam

Več iz rubrike Kolumne in komentarji

»

najbolj brani članki

12.09.2019 | Kolumne in komentarji

Za Ljubljano ne obstajamo

12.09.2019 | Kolumne in komentarji

September.