Gostoljubje – kaj je že to?
V neki vasi na hribovitem Balkanu se novinar, ki raziskuje ljudske običaje, pogovarja s človekom, ki je presegel devetdeseto leto življenja. Med drugim novinar vpraša:
»Veliko gorja ste že prestali, zanima me, kdaj vam je bilo v življenju najtežje?« Možakar se malo zamisli in zazre predse ter se z globokim vzdihom pove novinarju:
»Bilo je to, sinko moj, nekega dneva, ko je v mojo hišo vstopil mimoidoči popotnik, jaz pa nisem imel kaj dati na mizo …« (iz oddaje Kvadratura kroga RTS, 2022) Nekaj dni po tem impresivnem prizoru v časopisu Delo naključno zasledim zapis s severa Evrope, ravno tako izjemno zanimiva in natančneje opisana izkušnja gostoljubja (?) na Švedskem.
»Ko sem se kot otrok igral pri švedskem prijatelju, je njegova mama zavpila, da je večerja na mizi. Prijatelj mi je rekel, naj počakam v sobi, medtem ko so oni jedli …« Ne samo, da je ostal sam v sobi, niti jesti mu niso dali. (T. Jaklič, 4. 6. 2022, Delo)
Omenjeni dve življenjski izkušnji pričata o dveh različnih doživetjih človeka. V prvi smo zasledili izvirno, poetično doživljanje človeka, v drugi pa absolutno relativizacijo človeka in človečnosti. Na relaciji med prvo in drugo izkušnjo je veliko prostora, kjer vsakdo lahko po svoje razume bistvo gostoljubja kot umetnosti počlovečenja odnosov v sodobnem svetu. Nekaj pa drži. Dejanje gostoljubja predpostavlja posebno vrsto empatije, ki vključuje osebni odnos človeka do sočloveka oziroma delitev dela svojega bitja in sveta z nekom v prepričanju, da počnemo dobro in prav. Danes se pojem gostoljubje najpogosteje nekritično uporablja v turizmu. Ni dvoma, gostoljubje je povezujoča nit turizma in sinergija prizadevanj ponudnikov storitev, ki omogoča najboljšo zadovoljitev pričakovanj gostov in zaslužek domačinov, toda ostaja dejstvo, da sta vsebina in namen gostoljubja v turizmu povsem nekaj drugega.
Skratka, govorimo o novem razumevanju gostoljubja kot načinu za doseganje zaslužka, ne samo v turizmu. Glede na to, da je gostoljubje vrsta ljubezni, vse kaže, da narobe uporabljamo ta pojem in govorimo o ljubezni, ki stane in se zanjo plačuje. V svojem tradicionalnem temelju je gostoljubje prostovoljno in NE plačljivo ravnanje v dobro drugega. V turizmu je ogromno prostora in načinov za sinergijo tradicionalne vsebine gostoljubja s sodobnimi marketinškimi koncepti priprave in prodaje storitev. Gostoljubje v svojem bistvu nosi krčansko načelo, ki pravi: Delaj dobo! Ne samo zato, da se ti bo dobro vrnilo, ampak tudi zato, ker verjameš, da je tako prav. V temelju gostoljubja je položena sposobnost človeka, da ljudi sprejema in jih spoštuje takšne, kakršni so. Gostoljubje je negovana dobrota, s katero se je najbolje zoperstaviti nasilju in krivicam.
V trenutku, ko bomo pomoč nekomu drugemu začutili kot svoje zadovoljstvo, ne bo nastopil trenutek odrešitve samo za nas, ampak za ves svet. Ljudje smo svet. Gostoljubnost je eden izmed »markerjev« našega odnosa do sočloveka. Gostoljubje je lepo spletena mreža različnih, čudovitih občutkov radovednosti in nekega nedefiniranega veselja, ki jih prinaša prihod osebe v naši bližini. Toda v svetu lažnih novic, informacijske onesnaženosti ali v svetu nove normalnosti, v katerem nič ni tako, kot je, je pojem gostoljubnosti padel v nemilost.
Govorimo torej o socialni vrednoti, ki se vzgaja v primarnih življenjskih okoljih (družina) in je temelj komunikacijske kulture in družbenosti. Iskreni občutki in temu primerna ravnanja v socialnih okoljih nič ne stanejo, zato toliko bolj bogatijo človeška življenja. Številni neselektivno enačijo dobroto z gostoljubjem, čeprav med njima obstaja razlika. Gostoljubje je posledica, ki izhaja iz potovanja v druge kraje in okolja. Pa nič za to, gostoljubna manira je najbolj izvirna vsebina empatije vselej in vsepovsod, ne glede na okoliščine in socialni kontekst.
Pa še to: gostoljubja se ne da naučiti ali strenirati. Je iskreno ali ne obstaja. Mnogi v skladu z »vrednotami« časa v komunikaciji podtikajo zaigrano vljudnost, prijaznost in leporečenje, samo da bi hlinili – gostoljubnost. Celo umetna inteligenca, ki skuša biti vrednostno nad nami, nima toliko domišljije in ne zna biti hinavska, zato ne zmore zaigrati gostoljubnosti.
