Časopis za pokrajino Posavje
22.07.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Izpostavili (ne)prava vprašanja?

Avtor: Peter Pavlovič    Objavljeno: Četrtek, 21.12.2017    Rubrika: Kolumne in komentarji    Ogledov: 254Redakcija
Peter Pavlovič
Morda je bilo krivo dolgo čakanje, ne nazadnje je od zadnjega obiska vlade kot celote minilo več kot pet let, morda dejstvo, da so na najbolj pereča vprašanja že neštetokrat opozorili po drugih kanalih, morda to, da je do konca mandata manj kot leto dni in novih rešitev ni več pričakovati - občutek smo dobili, da je Posavje vladno garnituro pričakalo mnogo manj »na nož« in da smo videli več obojestranskega trepljanja po ramenih, kot smo ga bili vajeni tudi, ko so si bile politične barve vladajočih v Posavju in v državi bolj podobne.

Glede protipoplavne zaščite pač moramo ugotoviti, da se stvari kar spodbudno premikajo dalje, energetska podjetja, ki so vlečni konji regijske ekonomije, dobro poslujejo, tudi sicer v gospodarstvu beležijo rast, glede financiranja občin posavski župani najbrž ne morejo povedati nič takšnega, česar minister Koprivnikar ni slišal tudi v drugih delih Slovenije ... Predstavnike vlade s(m)o tako opozorili na nekatere težave v zdravstvu, zlasti glede izvajanja nujne medicinske pomoči, podhranjenost glede pestrosti srednješolskih programov, bojazen glede ukinitve nekaterih ustanov, (ne)izkoriščenost cerkljanskega letališča za civilni promet in usodo že malce pozabljenega Feniksa …
 
Seveda so vse to, pa najbrž še katero drugo, relevantna vprašanja, ki vplivajo na kvaliteto življenja dobrih 75 tisoč Posavk in Posavcev ter jih bo treba reševati ne le s to, ampak tudi še z naslednjimi vladami. Smo pa morda pogrešali kakšno razpravo o nekaterih kazalnikih, ki nas, sodeč po gradivu, ki ga je vlada pripravila kot izhodišče obiska, uvrščajo na začelje med 12 slovenskimi regijami. Denimo negativen naravni prirast (-1,8/1000 prebivalcev, slovensko povprečje je 0,3/1000 prebivalcev), ki je drugi najnižji med regijami oz. je nižji samo še v Pomurju. Pa povprečna plača, ki v Posavju znaša 975,68 € in je precej nižja od slovenskega povprečja 1.030,16 €. Nanjo se najbrž navezuje tudi stopnja tveganja revščine, ki je v posavski regiji najvišja (17,3 %, Slovenija 13,9 %). Veseli nas lahko, da je stopnja delovno aktivnih prebivalcev posavske regije (59,4 %) primerljiva s slovenskim povprečjem (59,6 %) in da stopnja registrirane brezposelnosti v regiji od leta 2013 pada, vendar je še vedno višja (12,8 %) od slovenskega povprečja (11,2 %). Nižji od slovenskega povprečja (18.693 €) je v Posavju tudi BDP na prebivalca (15.614 €), ob tem posavska regija namenja najmanjši delež (0,5 %) regionalnega BDP za raziskave in razvoj (Slovenija 2,2 %). Ne upamo si niti pomisliti, kakšno sliko bi imeli brez energetike, ki je druge regije nimajo … Navsezadnje, tudi delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov (60,9 %) je v posavski regiji nižji od slovenskega povprečja (67,2 %). Ker bi za večino teh podatkov težko okrivili (zgolj) Ljubljano in se bomo z njimi najprej morali soočiti znotraj regije, jih tokrat nihče ni preveč na glas izpostavljal, zagotovo pa se jim bomo v bodoče težko izognili.
« Nazaj na seznam

Več iz rubrike Kolumne in komentarji

»

najbolj brani članki

18.07.2019 | Kolumne in komentarji

Oživljanje mesta? Haaalo!