Časopis za pokrajino Posavje
21.03.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

O častiželjnosti

Avtor: Smilja Radi    Objavljeno: Četrtek, 20.12.2018    Rubrika: Kolumne in komentarji    Ogledov: 246Redakcija
Smilja Radi
Zgodovina nas še vedno uči, vsak dan znova, na vsakem koraku – mene, tebe, njega, njo … vse nas, a zdi se, da nismo ravno najboljši učenci. Je zato zgodovina slaba učiteljica ali smo mi slabi učenci? Odgovora na to vprašanje verjetno ne bomo nikoli našli, tako kot ne bomo nikoli vedeli, kaj je bilo prej – jajce ali kura. Pa smo pri novem vprašanju, ali je to pomembno? Zakaj se tako radi oziramo v preteklost, zakaj se ne osredotočamo na sedanjost in razmišljamo o prihodnosti? Stari starši radi rečejo: 'Tako je bilo v naših časih'. Starši pričakujejo, da bodo njihovo potomci izpolnjevali njihove želje. Kje je mesto tistih, ki si želijo ustvariti lastno gnezdo, s partnerjem, ki so si ga izbrali? Marsikatero resnico in življenjski napotek so zapisali stari modreci v svoje knjige, a redko kdo jih bere. Zakaj jih ne beremo? Morda zato, ker jih je treba brati počasi, besedo za besedo, da dojamemo bistvo. Če naredim primerjavo, tudi dobro vino srkamo počasi, zaradi njegove žlahtnosti, okusa.

Vsako rojstvo je raziskovanje, vsako življenje je dar, ki traja, kolikor nam je namenjeno. Veliki misleci so razmišljali o smislu življenja in tudi o odnosih med ljudmi. Ti odnosi so lahko iskreni, pošteni, dobronamerni, ljubeči in tako dalje, a žal se vanje (pre)pogosto prikrade nevoščljivost, sovraštvo, nezaupanje, ljubosumje, laži in še marsikaj, kar vpliva na človekovo razpoloženje in tudi samopodobo. Vsakdo si želi biti cenjen, spoštovan, sprejet v družini in družbi, a za to je marsikdo pripravljen storiti marsikaj, česar ne bi sam želel, da bi mu storili drugi. Iz častiželjnosti, ker menimo, da nam zaradi našega dela pripada več pozornosti kot ostalim, prihaja do nepotrebnih razprtij, nesoglasij ... Starogrški filozof Aristotel je v eni izmed svojih razprav o etiki zapisal: 'Kdo lahko oceni vrednost plačila, tisti, ki daje, ali tisti, ki prejme?' Etika je po njegovem mnenju spretnost, s katero je človek zmožen urejati svoje življenje in si ob tem uspe pridobiti tudi navado, da teži k dobremu. To najvišje dobro za vse ljudi je srečnost – usklajena z vrlino ali krepostjo. Koliko tega zmoremo, je odvisno od vsakega posameznika in njegove želje biti dober.

Zgodovino so ustvarjali posamezniki, karizmatični, pogumni, odločni, nepopustljivi, a za njimi so hodili še pogumnejši in odločnejši posamezniki, povezani v skupnost, ki je želela doseči mir in sožitje. To so bili ljudje, ki so tlakovali pot demokraciji, a tukaj smo spet na začetku naše zgodbe – koliko smo se naučili iz preteklosti, da lahko živimo v demokratični skupnosti?
« Nazaj na seznam

Več iz rubrike Kolumne in komentarji

»

najbolj brani članki

21.03.2019 | Kolumne in komentarji

Rožico …