Časopis za pokrajino Posavje
13.12.2018
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

O ženskih praznikih tako in drugače

Avtor: Bojana Mavsar    Objavljeno: Četrtek, 29.03.2018    Rubrika: Kolumne in komentarji    Ogledov: 316Redakcija
Bojana Mavsar
Kot ženska z najdaljšim stažem v našem mediju sem dobila zadolžitev, da nekaj napišem o ženskih praznikih. Aha, se namrdnem uredniku, o katerem sedaj? O 8. marcu, ki je socialističen, ali 25. marcu, ki je kapitalističen? Torej, kje naj začnem? Pred domačim oz. službenim pragom: na 8. marec nas sodelavci vsako leto obdarijo bodisi s cvetom ali posladkom, ki ga, kajpak, me radodarno delimo z njimi. Dva dni kasneje, na dan mučenikov, jim vrnemo pozornost, le da smo praviloma - saj smo ženske - pri obdarovanju nekoliko bolj izvirne ali duhovite. Sicer ne v tradicionalni obliki, ko naj bi moški prejeli v dar suhe slive, trnje in klobaso, slednje naj bi bilo namreč v pristojnosti njihovih partnerk, pač pa v obliki šibe, kaktusa, lani so denimo prejeli lične predpasnike in kuhalnico, letos pa smo jim namenile skoraj najbolj pekočo čili omako s prodajnih polic. Da bi jih ja speklo po tistem jeziku, s katerim nas tako radi zbadajo! Seveda, da se razumemo, kolegialno, da si obenem dajemo moč in smeh, kolikor se da sproščeno vzdušje, sploh v dneh, ko polnimo časopis s članki, ko smo napeti kot strune, ko nam nenačrtovane objave ali članki zrušijo že postavljene strani, da zdržimo 'ubijalske' delovnike z več kot deseturnim neprekinjenim buljenjem v računalniške ekrane in predoglede časopisa. Kdo bi si mislil, kajne, ko si mnogi predstavljajo, da je spraviti časopis skupaj tako preprosto ...

A če se vrnem k prazniku žena in mater, še vedno ne vem, kaj bi napisala. Preprosto zato, ker do njiju ne čutim izrazite empatije v tem pomenu, da bi zato morala imeti zaukazan praznični dan. Ker mi, če smo že pri tem, več pomenijo vsakodnevne drobne pozornosti s strani partnerja. In če se strinjate, izkazanega spoštovanja in dobro vzpostavljenega partnerskega odnosa ne more nadomestiti še tako dišeča roža. Tako je pri meni doma. Na srečo! Pred nekaj urami sem namreč pisala o tem, kako je moški 'nalomil' žensko, da so revo morali hospitalizirati. Fej in fuj! Ob takšnega moškega si še čevljev ne bi obrisala! Po drugi plati, če je govora o ekonomski in politični enakopravnosti žensk - kar pozabimo. Okoli tega, da so ženske praviloma manj plačane od moških in da se njihovo delo ne ceni toliko kot moško, ne bom izumljala tople vode, volilno pravico imamo prav takšno kot moški, a prodornost zaradi takšnih in drugačnih vzrokov manjšo, vsekakor pa ne na račun inteligence. Praviloma pa je žensk manj v hlačah že s tega vidika, da so bolj uglajene na političnem parketu, da po večini ne delijo žaljivk vsepovprek ipd.

Najraje sem mati. Spominjam se nastopov svojih otrok ob dnevu žena ali materinskem dnevu, ko sem ob njunih zapetih ali recitiranih pesmih od ganjenosti vselej jokala kot dež. Kot dež sem od ganjenosti in sreče naredila solzno lužico tudi ob rojstvu vnukinj. In rada sem hči in obožujem svojo mamo. Prazniki gor ali dol, osebno se v ženski koži in koži matere čisto dobro počutim. In v zameno ne potrebujem nič drugega kot le izkazano spoštovanje. Toliko o tem in niti besede več.
« Nazaj na seznam

Več iz rubrike Kolumne in komentarji

Avtor: Natja Jenko Sunčič
08.11.2018

Tei.

Avtor: Natja Jenko Sunčič
12.10.2018

Spomini.

Avtor: Maruša Mavsar
27.09.2018

Predčasna

Avtor: Natja Jenko Sunčič
13.09.2018

Zlato.

Avtor: Maruša Mavsar
23.08.2018

»Hočem sama«

Avtor: Maruša Mavsar
19.07.2018

Mimoidoča

Avtor: Natja Jenko Sunčič
05.07.2018

Noči.

Avtor: Natja Jenko Sunčič
24.05.2018

Med.

Avtor: Maruša Mavsar
26.04.2018

Praznik piknikov