Časopis za pokrajino Posavje
21.03.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Spremembe na podeželju

Avtor: Smilja Radi    Objavljeno: Četrtek, 10.08.2017    Rubrika: Kolumne in komentarji    Ogledov: 267Redakcija
Smilja Radi
Včasih je bilo podeželje ločeno od mestnih središč z dolgimi polji in velikimi travniki ter večjimi in manjšimi kmetijami. Vsaka kmetija je imela hlev za govedo in poseben prostor za vzrejo prašičev ter kokoši. Kmetije so bile samooskrbne in mnogokrat so sorodnikom, ki so živeli v mestih, z veseljem dali gajbico ali dve doma pridelane zelenjave, sadja, vina in domačih mesnih dobrot. V kmečkem okolju, kjer so ljudje začeli z delom na polju, travniku ali v vinogradu v zgodnjih jutranjih urah, je bil poseben vonj, ki se je mešal tudi z vonjem znoja, a za ruralno okolje to ni bilo moteče. Ljudje so si pomagali, se družili, se skupaj veselili in tudi jokali ter preklinjali.

V sodobnem času se meja med podeželjem in mestnim življenjem spreminja. Jasne ločnice med mestom in podeželjem, ki smo jih poznali še deset let nazaj, se izgubljajo. Počasi nastaja nov tip poselitve - pozidano območje, ki se nahaja med starimi mestnimi središči in podeželjem. Slednje ob ruralnem življenju pridobiva značilnosti urbanega. Vasi, predvsem v nižinah, postajajo urejene stanovanjske soseske, kjer prostora za hleve skoraj ni več. Nekateri takšne spremembe težko sprejmejo, še posebej, če se tradicija kmetovanja prenaša iz roda v rod že več generacij. Ob vsem tem se postavlja vprašanje samooskrbe. Od leta 2000, ko je bila na primer samooskrba s prašiči v Sloveniji okoli 80 %, je slednja padla že pod 55 %. Slovenska prireja mesa prašičev je v letu 2011 k bruto vrednosti kmetijstva prispevala dobrih 5 %, k vrednosti živinoreje pa okoli 12 %. Oba deleža sta se v zadnjem desetletju precej zmanjšala, kar kaže na stagnacijo oziroma nazadovanje panoge v primerjavi z drugimi sektorji kmetijstva. In pojavi se novo vprašanje, kaj imamo rajši - domače ali uvoženo?

Podeželje postaja vse bolj privlačno stičišče različnih akterjev - kmečkega življa, ki živi od dela na zemlji v odvisnosti od vremenskih pogojev za obdelovanje le-te, lastnikov sekundarnih bivališč (t. i. vikendašev), okoljevarstvenikov, lokalne samouprave, investitorjev in njihovih interesov, obiskovalk in obiskovalcev, ki iščejo v naravi sprostitev, mir, svež zrak … Ta medsebojna prepletenost oz. pričakovanja vodijo v različne interese posameznika ali skupine, kar pa bi moralo voditi tudi k razmišljanju o razvoju in trajnostni rabi podeželskih virov, katerih pomemben del so ljudje, ki (še) želijo obdelovati zemljo.
« Nazaj na seznam

Več iz rubrike Kolumne in komentarji

»

najbolj brani članki

21.03.2019 | Kolumne in komentarji

Rožico …