Časopis za pokrajino Posavje
20.09.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Tu vmes …

Avtor: Natja Jenko Sunčič    Objavljeno: Ponedeljek, 08.08.2016    Rubrika: Kolumne in komentarji    Ogledov: 322
Natja Jenko Sunčič
Ko to snujem, je velika nedelja. Za nami je že skoraj ves veliki teden. Ko smo po hišah na veliko čistili, na veliko nabavljali od jajc in hrena do šunk in tako naprej. Itak je znano, da ne utrujam z naštevanjem in preštevanjem fičnikov. Na veliko kuhali in se ob jedi na veliko samopomilovali. Ker vse se zapleta in sili v kilograme. Ali smo na veliko mislili tudi na one, ki tega vsega na veliko - preprosto - nimajo? Ki niso stali v dolgih vrstah pri blagajnah. Razdeljena, grobo ločena podoba domovine.Še ne teden dni pred velikim tednom nas je znova in spet na veliko osrečeval naš slovenski PP na veliki planiški skakalnici. Velik mlad mož, velik preprostež, z veliko poglobljenega razmišljanja. Ki ima glavo na pravem mestu, ki ne modruje z velikimi besedami, ampak preprosto in razumljivo pove, kar misli – igranja z glavo ne bo nikoli zaključil. Glava (tisto, kar je zares velikega v njej) ga bo vedno presenetila. Srce se je vedno na veliko nasmehnilo, ko je pred spustom vselej pihnil z ustnicami. »Ne morem več!« pa je bil od srca do srca segajoč vzdih ob tisoč in enem novinarskem vprašanju, ko je že tisoč in enkrat na vse že odgovoril. Se obrnil in odkorakal k množici velikih in malih, ki so mu ponujali sličice in listke v podpis. Vzhičenje je dvigoval z nežnim gladenjem prisluženega orla. Velik garač in velik vztrajnež, ki je z njim pela slovensko himno množica, ki se je zlila v eno srce in so ponosno vihrale slovenske zastave. Veliki trenutki, ko srce podaljšano vibrira v sreči in ponosu, da si kamenček v mozaiku slovenskega naroda. Potem se tu vmes med velikonočno pravljico, ki za številne to niti ni, velikim PP-jem, slovenskimi in tujimi orli, slovenskimi in tujimi tekmovalci na belih strminah, zgodi po Londonu, Madridu, Parizu, Istanbulu še samomorilski Bruselj. Kot da na svet prežijo zgolj samomorilci. Ki za seboj puščajo razdejanja, potoke krvi, solza in nesrečne družine. Najprej pomisliš: kaj imajo teroristi, ki se proti terorizmu zahodnjaštva borijo s terorizmom, ja, vprašaš, kaj imajo ti v glavah. Da umorijo sebe in še celo vrsto ljudi daleč okoli. Potem se izkaže, da so nekateri pravzaprav državljani Belgije, Francije, Otoka. Da so to prebivalci getov (ki so že tretja generacija) v pravkar omenjenih državah. Da ne silim z glavo v Sirijo, Afganistan, Iran, Turčijo in še bog ve kam, kjer divja nečlovečnost. Pogojena pravzaprav z velikimi količinami denarja in dobičkov posameznih nenasitnežev. Da se teroristi v omenjenih državah niso integrirali, so zaključki. Kako pa se integriraš, prilagodiš, če si v getih brez pravic, sociale, če si na skrajnem robu in brez človeku dostojnega življenja? Kaj je velika Evropa naredila, da bi bilo svetlejše med to različnostjo raznih narodov? Kako je Evropa, za primer, pomagala Italiji, ki se z begunstvom muči že kar nekaj časa? Kaj vse so Ameri povzročili Indijancem, temnopoltim, če zavrtimo kolo zgodovine, Evropi, ki se očitno sesuva, pa zdaj hitijo očitati, da je politično in gospodarsko neučinkovita. Nesposobna in nerodna v reševanju prebežniške krize. Ko se človek naposled mora vprašati, kam, za božjo voljo, s tolikimi nesrečneži, ki bežijo pred vsem hudim in uničujočim? Vsaj s kančkom duše veš, da ne more biti vsak izmed njih napadalec ali posiljevalec. In tudi z istim kančkom duše že dobro veš, da se vsi ne bodo prilagodili novim navadam in novemu načinu življenja. Kolo velike šarade se neusmiljeno vrti, enoznačnih odgovorov ni. Zahodne in vzhodne in še kakšne odgovorne za toliko nesreč poklicati, naj prekinejo ta uničujoč obroč. Da se bodo razseljenci lahko vrnili v svoje domovine in začeli spet sestavljati svoje domove. Svetu, mestu, vasi je namenjena rešitev – sovraštvo zamenjati z ljubeznijo. Pohlepnost zamenjati z zmernostjo. Razbrzdanost zamenjati z odgovornostjo. Nespoštovanje s spoštovanjem. Vse to - od sebe do sebe, od soseščine do soseščine, od kulture do kulture. Tu vmes bi smelo vzkliti upanje ...
« Nazaj na seznam

Več iz rubrike Kolumne in komentarji

»

najbolj brani članki

12.09.2019 | Kolumne in komentarji

Za Ljubljano ne obstajamo

12.09.2019 | Kolumne in komentarji

September.