Časopis za pokrajino Posavje
15.05.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

​Galerija Božidar Jakac: Njihov prostor daje občutek blagodejnega miru

Objavljeno: Ponedeljek, 19.04.2021    Rubrika: KULTURA Redakcija
Pogled iz zraka GBJ

Pogled na kostanjeviški galerijski kompleks (foto: arhiv PO)

V kostanjeviški Galeriji Božidar Jakac tako kot v ostalih kulturnih ustanovah že dobro leto dni 'krmarijo' med čermi, ki jih pred njihovo 'barko' postavlja koronavirusna epidemija. Kljub oteženim razmeram za njihovo delovanje so tudi za letošnje leto zasnovali pester program.

Najpomembnejši razstavni projekt kostanjeviške galerije v letošnjem letu je že tik pred vrati – že jutri, 20. aprila, bodo namreč v zagrebški Moderni galeriji gostovali z razstavo Pomen Zagreba za slovensko slikarstvo med letoma 1927 in 1941. »To je zagotovo ena od rdečih niti letošnjega programa,« o projektu, s katerim bodo prikazali študijske vezi med slovenskimi študenti zagrebške likovne akademije in povezave z njihovimi najbolj pomembnimi profesorji v obdobju med obema vojnama, pravi direktor galerije Goran Milovanović. 
GBJ-priprave na razstavo v Zagrebu (15)

Kustosinja Alja Fir in direktor Goran Milovanović med pripravo umetniških del za gostujočo razstavo v Zagrebu (foto: P. P.)

Kot pravi, je šlo za obdobje, ko so se z novoustanovljeno jugoslovansko državo študentje likovne umetnosti postopoma iz Prage prestavljali v Zagreb, iz tega pa je izšla pomembna generacija slovenskih umetnikov na čelu z Božidarjem Jakcem, ki so bili kasneje vsi profesorji na leta 1945 novoustanovljeni akademiji v Ljubljani. Razstavili bodo 81 del, poleg umetnin iz lastnega fonda še umetnine iz devetih drugih slovenskih muzejev in od desetih zasebnikov. Gre za kompleksen projekt, ki ga otežujejo še aktualne razmere v zvezi z epidemijo, zlasti v zvezi s prehajanjem državne meje. V tem tednu bodo razstavo postavili in jo 20. aprila odprli z novinarsko konferenco, klasičnega odprtja namreč ne bo, 10. septembra jo bodo v še nekoliko večjem obsegu postavili v novih razstavnih prostorih kostanjeviške galerije. »Razstava je pomembna za utrjevanje statusa galerije v širšem prostoru, pa tudi za slovensko strokovno javnost, ki bo lahko videla linearni prikaz, kako se je slovenska umetnost tudi zaradi tega, ker so nekateri umetniki študirali v Zagrebu, začela po drugi svetovni vojni spreminjati. To so bili umetniki, ki so slovensko likovno umetnost po vojni postavili v nov okvir,« pove Milovanović o pomenu novega mednarodnega razstavnega projekta.
 
60 let Forme vive
 
01 Zoran Didek, Vrbe ob Savinji, olje na platnu, 1935. Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

Eno od razstavljenih del Zorana Didka na razstavi v Zagrebu (vir: GBJ)

Njihov drugi večji letošnji projekt bo praznovanje 60-letnice Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva (prvi je namreč potekal leta 1961), ene največjih manifestacij na likovnem področju v naši polpretekli zgodovini. Letošnji simpozij bo predvidoma potekal od 5. do 31. julija. Za sodelovanje na njem ne bodo izvedli klasičnega razpisa, saj je težko predvideti, od kod bodo avtorji sploh lahko prišli, ampak bodo nanj povabili uveljavljenega slovenskega kiparja Mirka Bratušo in madžarskega umetnika Petra Galhidyja, poleg tega pa bodo rekonstruirali kipa Miroslava Šuteja, ki ga je ustvaril na simpoziju leta 1972. Ob tem bodo pripravili še razstavo (odprtje je predvideno za 11. junij), ki bo temeljila na mednarodnem projektu Re-Forma viva, s katero bodo poskusili prikazati razvoj Forma vive nekoč, danes in jutri ter kako bi ga v skladu s sodobnimi trendi razvijali dalje, prikazali pa bodo tudi nekaj izdelkov, ki nastajajo v okviru omenjenega projekta, zlasti digitalizacije skulptur. Milovanović ob tem opozarja na dokaj slabo prezentacijo postavljanja javnih plastik v prostor v slovenskem okolju, če odštejemo štiri lokacije delovišč Forme vive (poleg Kostanjevice še Sečo pri Portorožu, Ravne na Koroškem in Maribor). »Zdaj so se nam po Sloveniji seveda odprla tisočera krožišča, na katera postavljamo 'vse živo', ampak večinoma zelo neposrečene zadeve,« še dodaja in ugotavlja, da Forma viva v tem pogledu očitno ni dovolj dobro odigrala te izobraževalne vloge.
 
Galerija_Bozidar_Jakac_objekti_panorame_10

Letos mineva 60 let od prve Forme vive (foto: arhiv GBJ).

Sicer pa je letošnji razstavni program Jakčeve galerije zastavljen kot v običajnem letu. Že 23. aprila bodo v razstavišču v zahodnem traktu postavili na ogled razstavo ob 80-letnici umetnice Dragice Čadež Zgodba o lesu in glini. Galerija hrani večino njenega likovnega fonda, bila je tudi ena prvih udeleženk Forme vive. V nekdanji samostanski cerkvi bosta konec maja razstavljala uveljavljeni slovenski slikar Aleksij Kobal in arhitektka Manca Ahlin, jeseni pa slovenski kipar Tomaž Furlan, razstavišče Lapidarij pa bodo namenili mlajšim avtorjem: maja fotografinji Evi Sajovic, konec poletja mladima umetnicama iz sevniških krajev Tajdi Novšak in Lei Culetto, jeseni pa še zagrebškemu umetniku Dariju Petkoviću. Zelo pogrešajo razstavni prostor v Lamutovem likovnem salonu, ki je zaradi poškodb v decembrskem potresu zaprt, saj ni varen, zato upajo, da bodo v samostanskem kompleksu prišli še do kakšnega novega razstavnega prostore, pravi Milovanović. Kot še dodaja, se letos nadejajo še podpisa pogodbe z Mišom Vidmarjem o donaciji del njegovega očeta Nandeta Vidmarja, s katerimi bodo naredili novo stalno zbirko, katere odprtje načrtujejo 3. decembra oz. na Ta veseli dan kulture.
galerija Bozidar Jakac Kostanjevica na Krki-Silvan Omerzu-pregledna razstava (71)

Veliko obiskovalcev je privabila pregledna razstava Silvana Omerzuja (foto: P. P.).


 
V Kostanjevici na Krki so v času ponovnega odprtja muzejev galerij (od 5. februarja do 31. marca) beležili zelo dober obisk, podobnega poletnemu, zlasti ob koncih tedna. »Najbrž je k temu nekaj pripomoglo tudi to, da je bilo Posavje nekaj časa ena redkih 'odprtih' regij in ljudje so si načrtovali kombinacije izletov in ogledov galerij,« pravi Milovanovič, »in mi je kar žal, da smo zdaj morali to prekiniti. Pri ljudeh se je videla potreba, da se gre v muzej oz. prostor, ki ponuja kulturne vsebine, nekaj za dušo. Ob informacijah o polnih psihiatričnih bolnišnicah in duševnih stiskah se morda premalo poudarja, da naš prostor, tudi če se človek le malo sprehodi okoli galerije, daje občutek nekega miru in v tem smislu deluje blagodejno.« Sogovornik dodaja še, da je veliko obiskovalcev privabila zlasti pregledna razstava posavskega rojaka Silvana Omerzuja, ki je bila zelo 'fotogenična' in so številni fotografije z njenega ogleda objavljali na družbenih omrežjih.
 
Peter Pavlovič

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam