​Odprli mednarodno pot, ki povezuje (nekdanje) cistercijanske samostane

Na parkirišču Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki so v ponedeljek odprli slovenski odsek mednarodne pohodniške poti Pot cistercijanov, ki je nastala v okviru mednarodnega projekta Cisterscapes.

Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki se je skupaj z Muzejem krščanstva na Slovenskem iz Stične v letu 2019, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo RS, vključila v mednarodni projekt povezovanja in ohranjanja kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi Cisterscapes – Cistercian Landscapes Connecting Europe. V projektu sodeluje mreža 17 sodelujočih institucij v delujočih ali nekdanjih cistercijanskih samostanih iz petih evropskih držav: Nemčije, Avstrije, Češke, Poljske in Slovenije. Kot je povedala koordinatorica projekta Cisterscapes za Kostanjevico na Krki Kristina T. Simončič, so partnerji v okviru projekta raziskali oz. še raziskujejo kulturno krajino cistercijanov v radiju 50 km okoli samostanov – pristave, vinograde, dvorce, cerkve, ribnike, gozdove …, skratka, vse, s čimer so cistercijani zaznamovali pokrajino v svoji okolici. Na podlagi tega raziskovanja so skupaj kandidirali za Znak evropske dediščine, ki jim ga je spomladi letos podelila Evropska komisija.
 
Slovenski odsek povezuje Kostanjevico in Stično

Tretji cilj oz. rezultat projekta pa je mednarodna pohodniška pot Pot cistercijanov, več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, ki povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav (poleg že omenjenih še Francije), sestavljajo pa jo tri linije: severna, srednja in južna. Vije se v smeri proti Cîteauxu v Burgundiji v Franciji, od koder izvira cistercijanski meniški red. Zemljevidi, gpx datoteke in informacije o mednarodni pohodniški Poti cistercijanov so na voljo na spletni strani www.cisterscapes.eu in v aplikaciji Outdooractive. Nekdanji kostanjeviški samostan je začetna točka južnega odseka mednarodne pohodniške poti, ki poteka iz Slovenije preko Avstrije do Češke, kjer se združi s srednjo linijo. Slovenski odsek, ki povezuje Kostanjevico na Krki in Stično, je dolg 112 km in razdeljen na štiri dnevne etape, dolge od 25 do 33 km, z vmesnimi postanki na Otočcu, Straži in Žužemberku. S pomočjo Občine Kostanjevica na Krki so odprli tudi enodnevno krožno pot, ki se vije okrog Kostanjevice na Krki (opis poti in zemljevid na https://visit-kostanjevica.si/), ki vključuje pet s cistercijani povezane znamenitosti: romarsko cerkev Marije tolažnice žalostnih na Malih Vodenicah, vinograde na Hrvaški gori, nekdanji samostanski ribnik pri Ledeči vasi, nekdanjo samostansko pristavo Dobrava pri Kostanjevici in romarsko cerkev Matere dobrega sveta na Slinovcah.

Nekdanji cistercijanski samostan Marijin Studenec je leta 1234 ustanovil koroški vojvoda Bernard Spanheimski in mu podaril obsežne posesti, zato se je le-ta uvrščal med najbogatejše zemljiške posesti na tedanjem Kranjskem, hkrati pa je predstavljal središče verskega, prosvetiteljskega, trgovskega in gospodarskega življenja. V samostanu je v določenem obdobju bivalo največ 86 menihov in laikov. Leta 1786 je cesar Jožef II. samostan razpustil. Premoženje je bilo preneseno v kranjski verski fond, cerkvena oprema razprodana na dražbi, cerkev pa je bila desakralizirana. Cistercijani so kontemplativen red in živijo po načelu Ora et labora (Moli in delaj), vedno pa so se naselili na obronke pokrajin, vedno blizu vodotokov, vinogradov, gozdov …, pravi direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem, ki deluje v okviru stiške opatije, Nataša Polajnar Frelih. V primerjavi s trapisti, ki jih poznamo z gradu Rajhenburg in so reformirana veja cistercijanov, so slednji malce manj strog red. V bližnjih Pleterjah živijo kartuzijani, ki pa so še bolj strog in zaprt red. V cistercijanskem samostanu v Stični, ki je bil tako kot kostanjeviški samostan razpuščen, leta 1898 pa so ga ponovno oživili, danes živi še 13 cistercijanov.

Pred uradnim odprtjem mednarodne pohodniške poti je zbrane, med njimi pred vsem predstavnike partnerjev v projektu, nagovorila tudi vodja projekta Alexandra Baier, ki je poudarila, da so bili cistercijani s svojim širjenjem po Evropi, povezovanjem in izmenjevanjem izkušenj primer 'Evrope pred Evropo'. Kostanjeviški župan Robert Zagorc je izrazil zadovoljstvo nad vključitvijo Galerije Božidar Jakac v projekt in odprtjem pohodniške poti ter zbranim zaželel prijetno počutje.

P. P.

#povezujemoposavje