​Razstavo o Vitezih Rajhenburških so strnili še v vodniku

Potem ko so na Gradu Rajhenburg, eni od muzejskih enot Kulturnega doma Krško, oktobra 2022 odprli stalno razstavo Vitezi Rajhenburški, so jo dan pred kulturnim praznikom dopolnili še z istoimenskim vodnikom po razstavi.

Kot je na predstavitvi vodnika v Romanski dvorani gradu povedala direktorica Kulturnega doma Krško Darja Planinc, so imeli pri umestitvi razstave o Vitezih Rajhenburških, ki je nastajala več let in je plod dela širše skupine, zelo pomembno vlogo, brez njih pa ne bi bilo niti vodnika po njej, zgodovinar Boris Hajdinjak, ki se že desetletja posveča preučevanju srednjega veka, kustosinja razstave in urednica vodnika dr. Helena Rožman ter oblikovalka razstave in vodnika Polona Zupančič. V nastajanje dogodkov so vpeti še številni drugi sodelavci, med katerimi je izpostavila kustosinjo pedagoginjo Zinko Junkar, ki poskuša vsebine iz razstave na sodoben in interaktiven način predstaviti obiskovalcem vseh starostnih skupin.
 
Povzetek razstave na 88 straneh
 
Vodnik Vitezi Rajhenburški na 88 straneh povzema celotno razstavo z reprodukcijami vseh gradiv, ki so vključena v postavitev, je povedala dr. Helena Rožman, publikacijo, ki je izšla v slovenskem in angleškem jeziku, krasijo tudi številne fotografije iz razstavišča. Po zloženki, ki je izšla ob odprtju, je to druga tiskovina in ta obiskovalcem gradu in razstave omogoča, da izjemno bogato in kompleksno vsebino muzejske postavitve v miru podoživljajo tudi po odhodu z gradu. Vsebino vodnika sta podrobneje predstavila avtor razstave Boris Hajdinjak in oblikovalka Polona Zupančič, ki je tem v projektu sodelovala od samega začetka in z umestitvijo v prostor ter oblikovanjem vseh gradiv poskrbela za vizualno učinkovitost muzejske pripovedi. Kot je dejal Hajdinjak, si želi, da bi prebivalci Posavja razstavo vzeli za svojo in da bi se to, tako kot denimo v Celju s tamkajšnjimi Celjskimi grofi, odrazilo tudi v poimenovanju ulic ali denimo celo kakšne navijaške skupine. Rožman je navedla še nekatere sodelujoče pri nastanku vodnika. Besedila je poleg Hajdinjaka prispeval še dr. Tomislav Vignjević, ki je interpretiral renesančne freske, redaktorica razstavnih besedil je bila Ines Drame, za fotografije sta poskrbela Miran Kambič in Blaž Zupančič, za izdelavo zemljevidov Špela Abram, Laura Bohorič in Mateja Rihtaršič, za tisk pa Tiskarna Jordan. Med strokovnimi sodelavci pri vodniku je bila med drugimi tudi arheologinja Jana Puhar iz Posavskega muzeja Brežice, od koder so na Gradu Rajhenburg (poleg tega še iz Pokrajinskega muzeja Celje in Narodnega muzeja Slovenije) tudi pridobili originalno gradivo za razstavo. 

Razstava Vitezi Rajhenburški z zgodbo o 429-letni družinski zgodovini najemnikov salzburških nadškofov podaja večplasten pogled na čas od leta 1131, ko je bil podpisan mir med nemškim in ogrskim kraljestvom in ko se je na polici nad sotočjem potoka Brestanica in reke Save začela gradnja mogočnega gradu Rajhenburg. Muzejska pripoved ob osrednji temi družine salzburških ministerialov govori tudi o matični grajski stavbi ter bližnjih grajskih objektih in njihovih lastnikih. Pripoveduje o ustroju srednjeveške družbe in o načinu življenja pripadnikov treh stanov. Kompleksna postavitev zaseda štiri prostore renesančnega trakta gradu in se izteka v sobi z imenitnimi renesančnimi freskami, ki jih je mojster iz Marija Gradca okrog leta 1530 poslikal najverjetneje v sklopu naročil Jurija III. Rajhenburškega. 

V imenu Mestne občine Krško, ki je ustanoviteljica Kulturnega doma Krško in lastnica Gradu Rajhenburg, se je predstavitve udeležil podžupan Janez Olovec. Kot je dejal, je razstava o Vitezih Rajhenburških dragocen in pomemben dokument časa in prostora oz. pomemben prispevek o naši zgodovini. Kot Leskovčana ga veseli, da je družina Rajhenburških povezana tudi z dolgo zapostavljenim gradom Šrajbarski turn, ki pa ga, kot kaže vendarle čaka lepša prihodnost, saj trenutno poteka sanacija dotrajane grajske strehe in stropov, v prihodnosti pa se nadeja še celovite obnove tega objekta.
 
Predstavitve so se udeležili tudi predsednica predsedstva Skupnosti muzejev Slovenije in direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj, predsednik sveta KS Brestanica Vlado Bezjak ter drugi predstavniki brestaniških društev.
 
P. P.

#povezujemoposavje