​V Jakčevi galeriji na ogled največja razstava doslej - Nova stvarnost in realizmi izpred 100 let

V Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki bo celo zimo na ogled njihova največja razstava doslej – mednarodna razstava »Odmaknjeni pogled: Nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi (1925–1933)«.

Mednarodna razstava Odmaknjeni pogled: Nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi (1925–1933) se osredotoča na zgodovinsko obdobje 20. in 30. let prejšnjega stoletja v srednji Evropi, ko je ekspresionizem, ki je takrat prevladoval v moderni umetnosti, izgubil svoj zagon in dal prostor novim umetniškim težnjam. »Po travmatični izkušnji prve svetovne vojne je v 20. letih prišlo do velikega preobrata, ne le v politiki in gospodarstvu, temveč tudi v umetnosti in kulturi. V vizualni umetnosti se je uveljavil slog in estetski kod 'novega realizma', katerega objektivni, resignirani in ironični izraz je ustrezal duhu časa,« je na odprtju razstave 22. novembra povedal Miha Colner, ki je skupaj z direktorjem kostanjeviške galerije Goranom Milovanovićem sokustos omenjene razstave.
 
Pri tem izpostavlja pomen zgodovinskih okoliščin. Po koncu prve svetovne vojne in epidemiji španske gripe je srednja Evropa namreč obtičala v obdobju burnih političnih, družbenih, ekonomskih in kulturnih preobratov. Ti pretresi so med številnimi ljudmi povzročili strah pred razpadom uveljavljene družbene pogodbe in občutje popolne nemoči, saj je postajalo jasno, da je sistem dolgoročno nevzdržen. Moderna umetnost je sledila splošni družbenopolitični situaciji. »Obrat k izčiščenemu realizmu, klasicizmu in novi stvarnosti je tako v slikarstvu, kiparstvu, grafiki, fotografiji, kakor tudi grafičnem oblikovanju, arhitekturi in filmu, je pomenil logično reakcijo na dogajanje v družbi, saj je odražal težjo po “vrnitvi k redu“ in upanje, da se bo burna družbenopolitična in ekonomska situacija umirila. Na drugi strani so novi realizmi predstavljali dokaj angažirano umetniško gibanje, ki je v mnogih pogledih predvidelo prihodnjo radikalizacijo družbe, totalitarizme 30. let prejšnjega stoletja in navsezadnje prihajajočo vojno.«
 
195 + 30 del v štirih tematskih sklopih
 
Razstava, na katero je vključenih kar 195 umetniških del 83 različnih avtorjev, priključili pa so jim tudi 30 del iz stalnih zbirk, ki jih niso prestavljali v drug razstavni prostor, lahko prispeva k podrobnejšem vpogledu v umetniško produkcijo v obdobju 1925–1933 v prostoru srednje Evrope in širše. Osredotoča se na obrobne manifestacije nove stvarnosti in novih realizmov v srednji Evropi in zlasti na nekatera manjša, a nič manj pomembna kulturna (urbana) središča , kot so Chemnitz, Halle, Gradec, Budimpešta, Brno, Sofija, Reka, Zagreb, Maribor in Ljubljana.

Na razstavi so predstavljena dela umetnikov iz širšega srednjeevropskega prostora: 
Emma Abram / Anna Bartoniek / Vladimir Becić / Giovanni Colacicchi / Stane Cuderman / Ivan Čargo / Avgust Černigoj / Tošo Dabac / Gyula Derkovits / Zoran Didek / Otto Dix / Petar Dobrović / Marianne Rennee Dufour / Cata Dujšin Ribar / Conrad Felixmüller / Hans Finsler / Jaromír Funke / Jenő Gábor / Ladislao de Gauss / Pencho Georgiev / Olaf Globočnik / Jože Gorjup / France Gorše / George Grosz / Božidar Jakac / Alexander Kanoldt / Imre Kinszki / Karlo Kocjančič / Gojmir Anton Kos / Ivan Kos / Tine Kos / France Kralj / Mara Kralj / Tone Kralj / Fran Krašovec / Stane Kregar / Jan Lauschmann / Marius Ledda / Gerda Leo / Peter Loboda / Miha Maleš / Ida Maly / Piero Marussig / France Mihelič / Jerolim Miše / Mario Moschi / Franjo Mosinger / Omer Mujadžić / Živorad Nastasijević / Dana Pajnič Oražem / József Pécsi / Gregor Perušek, Veno Pilon, Nikolaj Pirnat, Elda Piščanec, Oton Postružnik, Mira Pregelj, Ivo Režek, Nasta Rojc, Cagnaccio di San Pietro, Ekaterina Savova Nenova, Georg Schrimpf, Maksim Sedej, Janko Skerlep, Hinko Smrekar, Orlando Sora, Franjo Stiplovšek, Vladimir Štoviček, Zlatko Šulentić, Sava Šumanović, Đuro Tiljak, Ivana Tomljenović Meller, Marijan Trepše, Ante Trstenjak, Kiril Tsonev, Vladimir Varlaj, Drago Vidmar, Nande Vidmar, Géza Vörös, Eugen Wiškovský, Johannes Wohlfart, Gustav Wunderwald, Karl Yordanov. 

Med slovenskimi avtorji je Colner izpostavil brata Toneta in Franceta Kralja ter Nandeta in Draga Vidmarja, pa tudi tri manj širše znane avtorje – Franja Stiplovška, prvega ravnatelja Posavskega muzeja Brežice, Staneta Cudermana, ki je kmalu po 2. svetovni vojni umrl v nepojasnjenih okoliščinah, in mariborskega slikarja Ivana Kosa. Milovanović je poudaril tudi večjo prisotnost ženskih avtoric, ki so se v tistem času lahko začele vpisovati na državne umetniške akademije, oblikovalo se je tudi društvo jugoslovanskih slikark, v katerem je bilo tudi precej Slovenk. Izpostavil je Miro Pregelj, Maro Kralj, Nasto Rojc, Catoa Dujšin Ribar, Eldo Piščanec itd.
 
Razstava je zasnovana v štiri tematske sklope, ki sledijo pomembnim premikom in pojavom v 20. in 30. letih 20. stoletja. V prvem sklopu so predstavljena dela, ki se posvečajo spremembi v dojemanju umetnosti v 20. letih in uveljavljanju principa objektivnosti in distanciranosti. V drugem sklopu se dela posvečajo tehnološkem napredku in modernizaciji vsakdanjega življenja, kar je močno vplivalo na vizualno umetnost in kulturo. V tretjem sklopu je izpostavljena nestabilnost, ki so jo povzročali politična represija in socialna nepravičnost tega časa, kar je privedlo do vse bolj angažiranih oblik umetnosti. V četrtem sklopu je predstavljen močan družbeni vpliv množične kulture, ki se je dokaj hitro prevladala v vsakdanjem javnem diskurzu in prostoru in hkrati močno vplivala tudi na umetnost. Ob razstavi bo izšla tudi obsežna publikacija s poglobljenimi prispevki skupine strokovnjakov (Miha Colner, Goran Milovanović, Marijan Rupert, Nataša Smolič, Jure Mikuž).
 
Utrjujejo mednarodno sodelovanje
 
V Jakčevi galeriji s to razstavo nadaljujejo mednarodno sodelovanje z muzeji v širšem srednjeevropskem prostoru, tokrat jih je vključenih kar 24, od tega 13 iz tujine (ter 12 zasebnih zbirateljev), tako da je bil to tudi administrativno in logistično zahteven projekt. »To odpira nove priložnosti tudi za naprej, vzpostavljajo se novi stiki in ustvarja se neko zaupanje v našo ustanovo,« je poudaril Milovanović. Na podlagi tega bodo sodelovali tudi pri veliki razstavi evropskega realizma naslednje leto v nemškem Chemnitzu oz. ob 100-letnici nove stvarnosti.
 
P. P., foto: P. P. in Kaja Selko

#povezujemoposavje