Časopis za pokrajino Posavje
25.05.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

​Večer posvečen Karlu Destovniku – Kajuhu ob 100-letnici rojstva

Objavljeno: Četrtek, 12.05.2022    Rubrika: KULTURA Redakcija
DSC_0323

Člani KD Svoboda Brestanica so pripravili nepozaben večer Kajuhovih pesmi in samospevov.

V ponedeljek, 9. maja, so člani Literarne sekcije in vokalne skupine KD Svoboda Brestanica v prenovljenem Domu Svobode Brestanica pripravili večer, posvečen življenju in neminljivi poeziji narodnega heroja Karla Destovnika – Kajuha, ki se je rodil pred natanko 100 leti. Večer je publiki ponudil prijeten ter nepozaben preplet Kajuhove poezije in Simonitijevih samospevov na Kajuhova besedila.

Prezgodaj sklenjeno življenjsko pot Karla Destovnika – Kajuha je kot povezovalka večera z lepo besedo orisala predsednica KD Svoboda Brestanica Margareta Marjetič, Kajuhove pesmi pa so doživeto recitirali člani Literarne sekcije KD Svoboda Brestanica, poimensko so to: Mojca Kranjec, Uroš Brezovšek in Anton Petrovič; na odru so predstavili številne Kajuhove pesmi, kot so: »Siromak«, »Vrnitev«, »Pričakovanje«, »Petindvajset« in še mnoge druge.
DSC_0258

Portret narodnega heroja Karla Destovnika – Kajuha (1922-1944)



Na odru so ob klavirski spremljavi Jerneja Fabijana člani vokalne skupine KD Svoboda Brestanica – Marko Železnik, Jernej Šterk in Jernej Železnik – odpeli Simonitijeve samospeve na Kajuhova tenkočutna besedila, med njimi sta v dvorani zazvenela tudi vsem poznana samospeva: »Bosa pojdiva, dekle, obsorej« in pa »Samo en cvet, en češnjev cvet…«.
DSC_0324

Publika v dvorani je vstala ob slovesni izvedbi Kajuhove Pesmi XIV. divizije.


Za projekcijo Kajuhovih fotografij na odru, ki so spremljale recitatorje in pevce, je skrbel Roman Pleterski, za osvetlitev odra pa je poskrbel Drago Butkovič.

Kot je povedala Marjetič, je bil Karel Destovnik – Kajuh, rojen 19. decembra 1922. leta, poznan kot »preprost, pronicljiv, globoko čuteč in do skrajnosti predan svojemu Šoštanju in ljudem, imel je tudi globok socialni čut, bil je občutljiv do dogajanj v okolju in do poslednjega bistva predan poštenju.«

Karel oz. Karli Destovnik je z lahkoto opravljal osnovno šolo in 1933. leta postal dijak najprej nižje in nato še višje celjske gimnazije; v tem obdobju so že začele nastajati njegove prve pesmi, v Šoštanju se je vse bolj kulturno udejstvoval in politično angažiral. Sicer pa se je za Karla Destovnika – Kajuha ob koncu 6. gimnazije začela njegova pot skrivanj, umikov in aretacij. Ob vsem tem pa je notranje rasel in zorel v predanega borca zoper krivice.

Kasneje je v njegovo življenje vstopila ljubezen – Šoštanjčanka Marija Medvedova; njej je tudi predal vse svoje rokopise in jo prosil, da v primeru, da bi se mu karkoli zgodilo, pesmi pretipka in jih da prijateljem. Na žalost ju je kmalu zatem usoda ločila. Karla so kot dijaka vpoklicali na orožne vaje, v resnici pa je moral oditi v taborišče v Srbiji.

6. aprila 1941 se je začela druga svetovna vojna; Karel se je pred preganjalci skrival v ozkem skrivališču za dimnikom na nekem podstrešju, gestapo pa ga je vseeno zalotil – sledijo zapor, zasliševanja in mučenja. Kasneje se je z očetovo pomočjo umaknil v Ljubljano, ki mu je poleg ilegalnega dela podarila novo mladostniško ljubezen Silvo Ponikvarjevo. Vsa Silvina družina je bila povezana z OF in odporniškim gibanjem. Ker so Silvo italijanski okupatorji kmalu strpali v zapor, sta ostala povezana z nežnimi pismi. To je tudi čas, ko se je rodila Kajuhova najboljša in v vsej preprostosti najlepša poezija. Silva in Kajuh sta se spomladi leta 1943 tudi zaročila, igralka in pesnica Mila Kačičeva jima je kupila prstana, pričakovala sta celo otroka, ki pa se zaradi spleta nesrečnih okoliščin žal nikoli ni rodil.

Kajuh je kasneje tudi izvedel, da so zaprli in odgnali njegove starše; avgusta leta 1943 je odšel v partizane na Dolenjsko – pred odhodom ga je Silva prosila, naj zvezek pesmi, vsa njuna pisma in fotografije varno shrani pod češnjo na njihovem vrtu, kar je Kajuh tudi storil.

Karel Destovnik Kajuh je postal vodja kulturniške skupine XIV. divizije, z njo je v januarju 1944. leta odšel na slavni pohod na Štajersko, ki sta ga ostra zima in velika sovražna premoč spremenili v največjo epopejo slovenskega narodnoosvobodilnega boja. V tem času je izdal tudi svojo pesmarico, ki je bila natisnjena zgolj v 28-ih izvodih. Med pesmimi sta bili tudi »Slovenska pesem« in pesem »Materi padlega partizana«.

In potem je prišel dan, ko je okoli 10 nemških vojakov obkrožilo domačijo, na kateri se je nahajal Kajuh, in sovražni puškomitraljezec ga je zadel pri kuhinjskih vratih. Dan pozneje so ga pokopali na pokopališču v Zavodnju, 13. novembra 1945 pa so njegove posmrtne ostanke prenesli v grob na šoštanjskem pokopališču in mu postavili spomenik, je še povedala Margareta Marjetič v okviru predstavitve Kajuhove življenjske poti.

Spominski Kajuhov večer se je zaključil s slavnostnim predvajanjem Pesmi XIV. divizije, ki jo je uglasbil Sveto Marolt – Špik, tudi član kulturniške skupine, v današnji obliki pa jo je uglasbil za večglasje skladatelj Radovan Gobec.

Večer je z lepo mislijo sklenila Margareta Marjetič: »Danes je 9. maj 2022 – dan zmage nad fašizmom in nacizmom. Proslavili smo ga z najlepšo partizansko poezijo. Kajuh je padel, a njegove pesmi so preživele. Globoko sijejo s svojo neokrnjeno izpovedno močjo in v naših mislih in srcih budijo občudovanje, ljubezen do naše zemlje ter upanje na zmago človečnosti, razuma.«

Vse zbrane je na koncu večera pozdravil Anton Petrovič, član Literarne sekcije KD Svoboda Brestanica in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Krško, obiskovalci pa so si po končanem večeru lahko ogledali tudi zbirko različnih izdaj Kajuhovih pesmi in pa izbor Kajuhovih značk.

A. K.
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte

13.12.2020 | Redakcija

Pravica do ribolova in krivolov

07.05.2020 | Redakcija

S kolesom k šivilji Valerci