​Že petič po stopinjah prvih Bohor(i)čev

Cerkev sv. Jošta na Reštanju je bila na zadnji majski dan cilj domoznanskega izleta s strokovnim predavanjem, ki sta ga že peto leto pod naslovom Po stopinjah prvih Bohor(i)čev organizirala Valvasorjeva knjižnica Krško in Bralni krožek DU Senovo.

Glavna gostja in predavateljica je bila profesorica slovenščine Vesna Gorenc Šijaković, ki je v predavanju »Reformacija na Slovenskem« predstavila in izpostavila najpomembnejše dosežke slovenskih reformatorjev Primoža Trubarja, Adama Bohoriča, Jurija Dalmatina in Sebastjana Krelja. V kulturnem programu je že tradicionalno zazvenela Jutranja pesem Adama Bohoriča v izvedbi MePZ DU Senovo, zbrane pa je nagovoril tudi znameniti Krčan Adam Bohorič (Boštjan Arh).

Domoznanski izlet je tudi tokrat potekal po ustaljenem programu in večkrat prehojeni poti. Po nagovoru predstavnice MO Krško, vodje Oddelka za družbene dejavnosti, Vesne Kržan Markovič,  podpredsednika DU Senovo Ludvika Grilca in Urške Šoštar v imenu obeh organizatorjev, so se udeleženci z avtobusom odpeljali do Ravnega Loga. Pot so v prijetnem sončnem vremenu in v čudoviti naravi nadaljevali peš do cerkve sv. Jošta na Reštanju, ker se je odvil strokovni in kulturni del programa, ki ga je povezovala Boža Ojsteršek. Tokratno predavanje je postreglo s predstavitvijo temeljnih dosežkov slovenskih protestantov na kulturnem področju, ki so tlakovali pot slovenskemu knjižnemu jeziku. Vesna Gorenc Šijaković je v predavanju poudarila, da je bila reformacija tudi »kulturna revolucija in začetek zgodbe, ki se od prvih knjig v slovenskem jeziku preko Prešerna in Cankarja piše še danes.« Predavanje je zaključila z znanimi Trubarjevimi besedami »stati inu obstati«, ki morajo postati klic vseh nas, da bomo kot narod trdno stali in obstali, s kulturo, z jezikom, z znanjem.

Ob obletnici domoznanskega izleta se je vredno ozreti na petletno prehojeno pot. Pobudnica prireditve je Boža Ojsteršek iz Bralnega krožka DU Senovo, ki je pri snovanju domoznanskega izleta izhajala iz raziskave dr. Borisa Golca o življenju in delu Adama Bohoriča in ponovno izpostavljenega dejstva, da se prva zapisa oblike priimka Bohorič nahajata v krstni knjigi župnije Rajhenburg v začetku 17. stoletja, in sicer za naselji Plešivec in Završe. Dogodek je zato umestila v neposredno bližino zaselka Završe, v cerkev sv. Jošta. V petih letih so udeleženci prisluhnili dr. Heleni Rožman iz Mestnega muzeja Krško, ki je ob predstavitvi jezikovne dediščine slovenskih protestantov podala tudi osebno izkušnjo rokovanja z originalnim izvodom Bohoričeve slovnice Zimske urice, ter sociologu, filozofu in kulturnemu delavcu mag. Franciju Pivcu, ki je predstavil Bohoričevo delovanje na glasbenem področju, ki je v luči jezikoslovnih dosežkov slovenskih protestantov pogosto spregledano. Dvakrat je bilo srečanje posvečeno spoznavanju okolice in zgodovine sakralnih objektov, ki je v lanskem letu ob podpori sredstev participativnega proračuna MO Krško zaživelo tudi v knjigi Urške Šoštar »Sv. Barbara, sv. Neža, prosita za nas!«. Vsako leto osrednje predavanje dopolnjuje spremljevalni program z namenom promocije kulturno-zgodovinske, tehnične in sakralne dediščine okolja. V tem oziru so bile v preteklosti predstavljene t. i. Biblija iz Lyona iz knjižnice Kapucinskega samostana v Krškem, domačin Branko Margon je predstavil zgodovino reštanjskega gradu, v izvedbi gledališke skupine DKD Svoboda Senovo sta bili odigrani veseloigra »Kako so na Reštanju odkrili premog« ter kratka predstavitev življenjskih zgodb svetnikov, katerih kipi se nahajajo v cerkvi sv. Jošta.

Prireditev vsako leto poteka v okviru praznika Mestne občine Krško, tokrat tudi kot dogodek v Tednih vseživljenjskega učenja.   
 
Urška Šoštar, Valvasorjeva knjižnica Krško
Foto: Slavko Pirc in Valvasorjeva knjižnica Krško