Časopis za pokrajino Posavje
15.05.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

​Zgodba o lesu in glini Dragice Čadež

Objavljeno: Sobota, 24.04.2021    Rubrika: KULTURA Redakcija
DSC_0075

Dragica Čadež je ena najbolj znanih slovenskih kipark.

V kostanjeviški Galeriji Božidar Jakac je od včeraj do 8. avgusta na ogled retrospektivna razstava kiparke Dragice Čadež z naslovom Zgodba o lesu in glini.

Razstava predstavlja presek več kot petdesetletnega opusa kiparke, ki je od sredine 60. let zaznamovala slovenski in širši regionalni kulturni prostor. Gostujoča razstava iz Mestne galerije v Ljubljani je na ogled v dopolnjeni in razširjeni različici, saj ravno Galerija Božidar Jakac namreč hrani največjo zbirko njenih del iz različnih obdobij, skupaj več kot 270 kipov. »Vedno izhajam iz časovnega zaporedja, najbolje se je držati letnic in ciklusov, ki so nastajali v tem obdobju,« je o postavitvi razstave povedala Čadeževa, ki si je že v sredini 60. let, potem ko se je udeležila Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva v Kostanjevici na Krki,
01 Dragica Cadez, Simbol T, Forma viva, Kostanjevica na Krki,-1966. Foto Janez Kalisnik

Dragica Čadež, Simbol T, Park skulptur Forma viva, Kostanjevica na Krki, 1966. Foto: Janez Kališnik, arhiv GBJ

za materialno bistvo svojega ustvarjanja izbrala predvsem les, v preteklih dvajsetih letih pa tudi glino. »Ta dva materiala me spremljata ves čas. Glina je bila prisotna že od študijskih začetkov, saj je to osrednji material, ki ga kot kipar moraš obvladati. Ciklusi z glino pa so povezani tudi z lesom, v zadnjem času v obliki gajbice, ki ima simbolni pomen oz. predstavlja potrošniško družbo. Les je obenem zaščita in nosilec krhke keramike,« pove o materialih iz naslova razstave. Razstava se osredotoča na različna obdobja njene bogate kariere, v katerem se je Čadeževa navezovala na različne tradicije modernizma.
DSC_0076

V zadnjem času uporablja zlasti lesene gajbice kot simbol potrošniške družbe.

Dragica Čadež (1940) je diplomirala na ljubljanski Akademiji za likovno (1963), nakar je pri profesorju Borisu Kalinu dokončala tudi podiplomski študij (1965). Leta 1982 je postala prva profesorica kiparstva v Sloveniji in se je leta 1989 zaposlila kot redna profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Ustvarja predvsem v lesu, v zadnjem času pa tudi v glini oziroma keramiki, medtem ko je skozi svojo ustvarjalno pot delala tudi v bronu, mavcu in betonu. Samostojno ustvarja in razstavlja od leta 1963. V obdobju 1968-1972 je bila del neformalne skupine neokonstruktivisti (1968-1972), ki je ustvarjala geometrično in minimalistično občuteno umetnost. Leta 1986 je prejela Nagrado Prešernovega sklada za prelomni kiparski cikel Asociacije na Pompeje. Dragica Čadež živi in deluje v Ljubljani. 

Kot je povedal kustos v kostanjeviški galeriji Miha Colner, je razstava, s katero odpirajo novo razstavno sezono, nastala ob lanski 80-letnici umetnice: »Dragica Čadež je umetnica, ki deluje že vse nekje od leta 1965, zato se je nabralo veliko njenih del in je tudi ta razstava zelo reducirana, saj nismo mogli predstaviti vsakega njenega ciklusa, ampak smo se morali osredotočiti na najbolj ključne, pri tem pa upoštevati tudi ambientalni aspekt, torej da razstava deluje v prostoru,« je pojasnil. Gre še za eno v seriji preglednih razstav umetnikov, ki so tako ali drugače povezani s kostanjeviško galerijo.

P. P.

#povezujemoposavje
 
« Nazaj na seznam