Časopis za pokrajino Posavje
17.10.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

​Kresnikov nagrajenec Borut Kraševec o romanu »Agni«

Objavljeno: Četrtek, 16.09.2021    Rubrika: KULTURA Redakcija
DSC_0161

S prevajalcem in pisateljem ter kresnikovim nagrajencem Borutom Kraševcem (levo) se je pogovarjal dr. Igor Divjak (desno).

V torek, 14. septembra, je v parku pred Valvasorjevo knjižnico v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja 2021, Tedna vseživljenjskega učenja in ob podpori Občine Krško potekala predstavitev knjižnega prvenca z naslovom Agni izpod peresa Boruta Kraševca, ki je za omenjeno delo prejel nagrado kresnik. Dogodek sta pripravili Valvasorjeva knjižnica Krško in JSKD OI Krško, z gostom pa se je pogovarjal samostojni literarni kritik in prevajalec dr. Igor Divjak.

Najprej je vsem zbranim lep Kresnikov večer v sklopu Poletnih večerov v parku zaželela direktorica Valvasorjeve knjižnice Krško Urška Lobnikar Paunović, nato pa je za glasbeni del večera prijetno poskrbela Kristina Lovšin Salmič, ki je zaigrala na kitaro in odpela nekaj skladb.
DSC_0160

Večer je s prijetnim glasom ob zvokih kitare popestrila Kristina Lovšin Salmič.


Dr. Igor Divjak je na začetku pogovora s pisateljem razkril, da se poznata še iz časov, ko sta hodila na fakulteto, in da je navdušen, ker sedaj Kraševec sedi pred njim kot kresnikov nagrajenec. O pisatelju je povedal, da ga zanimata vrtnarjenje ter reja živali in da se je po daljšem obdobju življenja v mestu preselil na podeželje, kjer s prevajanjem preživlja svojo družino. Sicer pa je Kraševec občinstvu zaupal, da je svoj čas prodajal tudi kunce, ampak pri tem po njegovem ni bilo ekonomske računice.
DSC_0142

Borut Kraševec je nagrado kresnik prejel za knjižni prvenec z naslovom »Agni«.



KAKO JE NASTAL ROMAN »AGNI«

Kraševec je izpostavil, da je bil roman Agni sprva zamišljen kot povest, ki jo je naknadno predelal v roman. »Zato tudi ni zraven neke družbene problematike in je osnova zgolj živalska,« je še razložil in obenem razkril, da že piše nov roman.

Kot je bilo povedano v nadaljevanju, ime romana, tj. Agni, simbolizira ogenj oziroma boga ognja v hinduizmu, sprva pa je bilo delovno ime romana nekoliko drugačno, kot je še izpostavil avtor. »To je knjiga o ognju v človeku, o moči nasploh; spolnost v romanu pa simbolizira slo po preživetju,« je poudaril in razložil, da ga pisanje o notranje praznih ljudeh nekako ne motivira: »Aktiven lik ima v sebi nek ogenj; nekaj, kar ga žene naprej.«

V nadaljevanju je pogovor tekel o tem, da Kraševec v svojem romanu Agni zelo rad menja lokacije, da se s tem izogne monotonosti, obenem pa je poudaril, da ni smiselno razmejevati urbanega in ruralnega sveta. Kraševec je še dejal: »Narava je glavna v konfliktu mestnega in podeželskega življenja.« Divjak pa je ob tem opozoril še na to, da je narava hkrati tudi »gonilna sila romana, ki se odraža skozi spolnost in prvinskost, ta pa ljudi vodi v razmerja. Veliko je tudi prikrite erotike in fiziologija kar 'buta' na plano«, je še poudaril.

ODZIVI NA ROMAN

Kraševec je povedal, da ga je presenetil odziv feministk na roman, saj na splošno do vseh oblik »-izmov« goji nezaupanje: »Svet je zame kompleksen in samoumevno je, da je ženska konkurenčna moškemu v vseh pogledih.« Pri tem pa je tudi pripomnil, da so ga nad pisanjem navdušili predvsem znameniti ruski klasiki, kot recimo Ana Karenina in Bratje Karamazovi, pa tudi roman Gospa Bovary.

»V osnovi sta bili v povesti dekle in kunka, za roman pa sem potreboval še ljubezenski trikotnik,« je nato razložil Kraševec. »So poglavja, ki zbujajo tabuizirane teme, kot so npr. incest v živalskem svetu,« je še razložil in povedal, da nekateri ljudje po njegovih besedah niso mogli 'požreti' določenih odsekov romana, saj je »z njimi zbujal močne disonance«.

Kot je poudaril Kraševec, je v romanu Agni »pregnetel mikrozgodbice iz svojega življenja, saj le-te dodajo okus. Takoj se namreč vidi, če je nekaj vzeto iz življenja, saj tisto, kar je izmišljeno, vedno obstaja le shematično«.

Po prebranem odlomku iz knjige, v katerem se pojavi celo kanibalizem, se je pogovor nadaljeval o ognju, ki je rdeča nit tega romana in po Divjakovih besedah lahko transcendira v lepoto. Dotaknila pa sta se tudi dejstva, da se včasih zabriše meja med tem, kdo govori in kaj se dogaja, kar je po avtorjevih besedah glavna značilnost te knjige. »Načrtno je, da se bralec mestoma izgubi,« je še poudaril Kraševec.

Odzivi na knjigo so mešani, je povedal avtor, saj vsak po svoje dojame konec romana. »Nisem vedel, ali imam talent za pisanje; to sem izvedel šele, ko sem začel pisati. Začel sem s pesmijo, nato s prozo, na koncu sem napisal roman. A vendar moja literarna šola ostaja prevajanje  – v tem procesu sem se naučil pisati in naučil sem se, kako je treba strukturirati pripoved,« je še razložil Kraševec. Poudaril je tudi: »Prevajanje je več kot le globoko branje.«

O PISATELJEVI RUTINI VSAKDANJIKA

Divjak je o Kraševcu povedal, da je bil že na fakulteti »zagnan in metodičen«, po Divjakovih besedah slovi kot izvrsten prevajalec iz ruščine, ki ima doma tri otroke, kar je Kraševec takole pokomentiral: »Doma imam svoj kabinet, kjer lahko v miru delam. Zgodaj vstanem, tudi zvečer veliko naredim. To so najboljše ure. Otroci pa mi pomagajo pri vrtnih opravilih. Televizije nisem imel celih 25 let… Če imaš tri otroke, živali in rastline, te to disciplinira.«

Kraševec je še poudaril: »Za sodobnega človeka knjiga ni več glavna zgodba, s katero se 'priklopi' na duhovni svet. S prevajanjem sem si naredil nekaj finančne rezerve, saj se povprečen roman piše eno leto. To se dela za dušo, ne za denar. Sicer pa je pri pisanju ena tretjina dela snovanje, eno leto ti vzame pisanje, eno leto pa piljenje romana.«

Kraševec se je na koncu vsem prisotnim iz srca zahvalil, ker so prišli na predstavitev romana, in ostaja optimističen: »Pisanje je zame kot novo življenje. Zdaj šele začenjam zares živeti. Pri 48 letih.«

Kraševec je poleg nagrade kresnik, ki jo podeljuje časnik Delo, leta 2004 prejel nagrado za najboljšega mladega prevajalca, leta 2014 pa je prejel tudi najvišjo nagrado za književne prevode – Sovretovo nagrado.
 
A. K.
« Nazaj na seznam
»