​Pleteršnikovi dnevi v znamenju 100-letnice njegove smrti

V Pišecah so se v torek pričeli letos kar tridnevni Pleteršnikovi dnevi, saj ravno danes, 13. septembra, mineva 100 let od smrti slovitega jezikoslovca in slovaropisca Maksa Pleteršnika (1840–1923), ki se je rodil in umrl v Pišecah.

Kot je povedal predsednik Društva za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Pleteršnik, ki skrbi za ohranjanje Pleteršnikove dediščine v kraju, Martin Dušič, so se že njegovi sodobniki zavedali veličine njegovega dela in so že ob deseti obletnici njegove smrti pripravili veliko slavje. Ob 100. obletnici njegove smrti so že v začetku leta študenti slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani pod vodstvom profesoric Vere Smole in Irene Orel izvedli narečno raziskavo o domačem govoru Maksa Pleteršnika in jo opisali v publikaciji, vrhunec letošnjega praznovanja pa je tridnevni simpozij pod vodstvom red. prof. dr. Marka Jesenška, ki je vodenje simpozijev prevzel od še enega slovitega jezikoslovca dr. Jožeta Toporišiča.
 
Že skoraj 30 let od odprtja obnovljene domačije
 
Leta 1994 je bila odprta obnovljena Pleteršnikova domačija z muzejsko zbirko, ki jo je s sodelovanjem društva in domače šole postavil Posavski muzej Brežice, je povedal Dušič in se spomnil na žal že pokojna Marjanco Ogorevc in takratnega pišeškega župnika Franca Ornika, s katerim so utirali pot do obnove domačije. Zahvalil se je lastnikom domačije, družini Hočevar, državi in Občini Brežice, ki sta pri tem pomagali s finančno podporo, a je opozoril, da domačija kliče po revitalizaciji. »Naše društvo sloni na prostovoljstvu. V 30 letih smo domačijo uspešno reševali pred plazovjem, pred nevarnostjo razpadajoče grozeče kamnite zložbe tik pred hišo. Skrbimo za stalno dostopnost in oglede muzejske zbirke in s pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu omogočamo rojakom v tretjem in četrtek kolenu, ki ohranjajo slovenščino po svetu, bivanje v Pleteršnikovi zidanici, da izpopolnjujejo znanje slovenščine v pristnem okolju svojih prednikov,« je nadaljeval. Opozoril je, da so finančna sredstva, ki jih društvo dobiva na razpisih, vse bolj pičla, stroški za vzdrževanje domačije pa vse večji. »Ker takšen način ohranjanja kulturnega spomenika ne bo več možen, apeliramo na Občino Brežice in lastnico domačije gospo Alenko Hočevar, da proučita vse možnosti, da ne bo prihajalo do propada domačije. Društvo te odgovornosti v prihodnje ne more prevzemati,« je pozval v upanju na ustrezno rešitev.
 
Bil je velik človek

Zbrane na simpoziju, med njimi zlasti slovenist(k)e iz posavskih osnovnih šol, je pozdravil tudi predsednik Sveta KS Pišece Primož Hribšek in poudaril pomen Pleteršnika za kraj, ki se izkazuje tako z imenom šole kot z ohranjanjem njegove domačije. Župan Ivan Molan je poudaril, da je bil »Maks Pleteršnik velik človek, ki je naredil pomembne stvari za Pišece, Brežice in Slovenijo«, zato se v Pišecah živi z njim. Zaveda se, da bo morala občina priskočiti na pomoč društvu in najti rešitev za ohranitev domačije, ki je zaščitena kot kulturni spomenik. Spregovoril je tudi pišeški župnik Ivan Šumljak, ki je preteklo nedeljo daroval sveto mašo v spomin Maksu Pleteršniku, saj je bil Pleteršnik zelo veren človek in se odpravil celo na romanje k papežu. Izpostavil je, da je bil Pleteršnik zagotovo velik človek, saj se ga spominjamo še 100 let po njegovi smrti.
 
Pišece, Ljubljana in Cankova
 
V programu otvoritvenega dogodka, ki ga je povezovala Ivana Zupančič, so sodelovali učenci OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, učenci in profesorji Glasbene šole Brežice, dijaki Gimnazije Brežice in SIC Brežice ter Pleteršnikovi pevci. Nato je Jesenšek najavil začetek simpozija, na katerem sodelujejo številni slovenski jezikoslovci. Prvi dan simpozija, posvečen tematskemu sklopu Slovaropisje v sinhronem in diahronem razvoju, je potekal v Pišecah, danes se selijo v veliko dvorano SAZU v Ljubljani, kjer bo v ospredju tematski sklop Jezikovni viri in tehnologije, v četrtek pa v rojstno hišo še enega slovitega jezikoslovca Avgusta Pavla v Cankovo, kjer bo potekal tematski sklop Prekmursko slovaropisje.
 
P. P.

#povezujemoposavje