Časopis za pokrajino Posavje
9.08.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

​V kostanjeviški galeriji odprli retrospektivo Vladimirja Makuca

Objavljeno: Četrtek, 16.06.2022    Rubrika: KULTURA Redakcija
Odprtje razstave V. Makuca,foto Kaja Selko9

s sinočnjega odprtja razstave

V Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki so sinoči, 15. junija, odprli razstavo Vladimir Makuc: Retrospektiva, ki predstavlja obsežen pregled umetniškega delovanja Vladimirja Makuca, enega najbolj ikoničnih likovnih umetnikov na Slovenskem.

Retrospektivna razstava v novih razstavnih prostorih v zahodnem traktu galerije temelji na obsežni donaciji Vladimirja Makuca (1925–2016) Galeriji Božidar Jakac, ki obsega 53 grafičnih listov iz obdobja med 1957 in 1999, in kronološko prikazuje razvoj njegove ustvarjalne prakse, je na novinarski konferenci pred odprtjem razstave povedal direktor kostanjeviške galerije Goran Milovanović. 
DSC_2917

Goran Milovanović, Maja Bahar in Miha Colner

Predstavljena so nekatera redko videna zgodnja dela iz 50. let 20. stoletja, ko je še iskal formalen izraz in vsebinski interes, prepoznavna dela iz zrelega obdobja, ki so se vpisala v lokalno zgodovino umetnosti, in pozna dela, ko se je Makuc po letu 2000 v veliki meri odvrnil od grafike, je nato pojasnil kustos razstave Miha Colner. Ravno zaradi raznovrstnosti in ustvarjalne zvedavosti sodi Makuc med najvplivnejše in najbolj prepoznavne likovne ustvarjalce v slovenskem kulturnem prostoru druge polovice 20. stoletja. V Kostanjevici na Krki je samostojno razstavljal leta 1999.
3 Marko Rusjan, foto Kaja Selko

Razstavo je odprl državni sekretar mag. Marko Rusjan.

 
Čeprav je bil Makuc prvenstveno znan kot mojster grafične umetnosti, so na razstavi prikazane različne razvojne faze njegove izrazito interdisciplinarne prakse, ki sega tudi na področja risbe, slikarstva, kiparstva, keramike in raznih hibridnih tehnik, med drugim tudi tapiserij. Makuc je namreč nenehno raziskoval in spreminjal tok svojega avtorskega izraza. Njegova ustvarjalna pot se je namreč raztezala skozi sedem desetletij in se je skladno z njegovim osebnostnim in umetniškim razvojem, kakor tudi z duhom prostora in časa, nenehno razvijala in spreminjala. Njegov ikonični položaj v lokalni kulturni zgodovini je pogojen prav s slogovno in motivno determiniranostjo, svetovnim nazorom in pomirjenostjo z lastnim položajem interpreta kraške in mediteranske kulturne krajine. »Zaradi svoje specifičnosti se je dejansko vpisal v lokalno zgodovino umetnosti z zelo velikimi črkami,« je poudaril Colner. Razstava ga prikazuje kot človeka in umetnika svojega prostora in časa, na katerega so neizbežno vplivali sočasni tokovi v družbi, kulturi in umetnosti. Kljub temu, da se je navidezno zatekal v intimno in arhaično izraznost, je bila njegova umetniška praksa tesno prepletena z dogodki iz njegovega življenja, tako z osebnimi izkušnjami kot s kolektivno družbeno zgodovino. 

Vladimir Makuc (1925-2016) je študiral na Šoli za umetno obrt (1946-1950) in nato na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani (1950-1956). Med leti 1949 in 1963 je deloval kot terenski kopist srednjeveških fresk, medtem ko je od leta 1963 ustvarjal kot neodvisni umetnik. Svoj prepoznavni avtorski izraz je začel graditi v sredini 50. let 20. stoletja in ga je nato razvijal in nadgrajeval do konca življenja. Za svoje delo je prejel več odmevnih nagrad; nagrado na 3. sredozemskem bienalu v Aleksandriji (1959), nagrado Prešernovega sklada (1962), Prešernovo nagrado (1979), Jakopičevo nagrado (1987) in Veliko nagrado Grafičnega bienala v Ljubljani (1997). Leta 1966 je bil eden izmed šestih umetnikov, ki so zastopali Jugoslavijo na 33. beneškem bienalu. Njegova dela so hranjena v številnih javnih in zasebnih zbirkah, med katerimi izstopa Goriški muzej, ki od leta 2003 hrani obsežno donacijo umetnikovih del.   

Na razstavi je na ogled okoli 150 del iz zbirke Galerije Božidar Jakac, Goriškega muzeja, Galerije Antikvitete Novak, zapuščine Vladimirja Makuca in zasebnih zbirk. Obogatili so jo še s kratkim filmom, ki ga je režirala Maja Bahar, prikazuje pa dan v življenju umetnika. »Zanimalo me je, kako bi lahko Makučeve grafike prenesli tudi v filmsko govorico. Želela sem, da bi njegove istrske krajine in motivi oživeli, zato smo tudi snemali na lokacijah, ki so ga zaznamovale, denimo v Hrastovljah in Abitantih, kjer smo ujeli značilne arhitekturne elemente in istrske vole oz. boškarine, ki jih danes pri nas le še 60,« je pojasnila režiserka. Ob retrospektivi je izšel tudi obsežen razstavni katalog z besedili kustosa razstave Mihe Colnerja in gostujočega pisca Jureta Vuge. Razstava, ki jo je uradno odprl državni sekretar na Ministrstvu za kulturo mag. Marko Rusjan, bo odprta do 2. oktobra 2022.
 
Makučeva retrospektiva je še ena v nizu retrospektivnih razstav znanih slovenskih umetnikov (Valentin Oman, Dušan Tršar, Drago Tršar, Dragica Čatež, Nande Vidmar, Silvan Omerzu …), kot pravi direktor Milovanović, pa je odziv občinstva nanje zelo dober in mnogi obiskovalci prihajajo v kostanjeviško galerijo namensko prav zaradi teh razstav.
 
P. P., foto: P. P. in GBJ
 
#povezujemoposavje
 
 
« Nazaj na seznam
»