Časopis za pokrajino Posavje
30.07.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

​V krškem mestnem muzeju razstava v spomin industrialcu Franu Bonaču

Objavljeno: Nedelja, 20.06.2021    Rubrika: KULTURA Redakcija
DSC_0143

Obiskovalci na ogledu razstave ob strokovni razlagi Rožmanove (desno)

V Mestnem muzeju Krško so v soboto popoldne odprli novo občasno razstavo z naslovom fran Bonač in Tovarna celuloze na Vidmu pri Krškem. Z njo predstavljajo omenjenega industrialca, ki je z odločitvijo o umestitvi tovarne celuloze na Videm pri Krškem v drugi polovici tridesetih let 20. stoletja odločilno preusmeril razvoj mesta ob Savi.

Kot je zbranim na odprtju, med njimi so prevladovali Bonačevi potomci, uvodoma povedala direktorica Kulturnega doma Krško Darja Planinc, so razstavo načrtovali že lani, a jo je epidemija zamaknila v letošnje leto.

V nacionalnem spominu slabo poznan

DSC_0128

Portret Frana Bonača

“Kljub temu da Frana Bonača uvrščamo med najpomembnejše industrialce obdobja med obema vojnama, je v nacionalnem spominu razmeroma slabo razpoznan. Zaradi povojnega razvoja je to žal usoda mnogih uspešnih Slovencev prve polovice 20. stoletja,” je povedala avtorica razstave dr. Helena Rožman. Bonač je bil sicer vključen v nekaj raziskovalnih nalog, tu in tam je vključen v kakšno monografijo, v našem prostoru smo imeli o njem dva poglobljena zapisa v Almanahu občine Krško, o njem je z nalezljivim navdušenjem pripovedoval Jože Habinc.
DSC_0104

Dr. Helena Rožman



Kot je nadaljevala Rožmanova, se je Fran Bonač 8. novembra 1880 rodil kot drugi od petih otrok znanega ljubljanskega knjigoveza Janeza (Ivana) Bonača in njegove žene Marije, roj. Samec. Oče je leta 1883 z odločitvijo, da ustanovi lastno knjigoveznico, postavil temelje mogočnemu družinskemu podjetju, ki ga je njegov naslednik dograjeval v prvih štirih desetletjih 20. stoletja. Če so podjetniški zametki družine Bonač začeli obotavljivo nastajati že v Avstro-Ogrski monarhiji, pa je bil Fran tisti družinski član, ki je znal izkoristiti gospodarski vzgon v novi državi (Kraljevina SHS) in ustvariti družinski papirniški imperij. Bonačeva podjetja so, kot je zapisal Drago Medved, »predstavljala pravi kombinat, od surovin do končnih izdelkov z vračanjem papirnih odpadkov v primarno proizvodnjo«.
DSC_0118

Melita Čopar



“Celuloza” zapisana v DNK mesta

Tovarno celuloze, »… danes največjo in najpopolnejšo tovarno te vrste v Jugoslaviji in še izven naših meja«, kot je sam zapisal, je Fran Bonač začel graditi leta 1938, potem ko je 2. novembra 1937 od takratnega Ministrstva trgovine in industrije pridobil predhodno dovoljenje za njeno postavitev. Kot glavni poslovodja naj bi Bonač osebno vodil projekt in sam odločal o vseh glavnih tehničnih in poslovnih vprašanjih ter pri tem s svojimi izkušnjami in vrlinami največ pripomogel, da se je tovarna izpeljala tako smotrno, velikopotezno in lično. Državno podjetje »Celuloza« Videm ob Savi, kot so oblasti (nacionalizirano) tovarno poimenovale oktobra 1946, se je v več kot osmih desetletjih delovanja večkrat širilo, kar je bistveno povečalo obseg njegove proizvodnje in število zaposlenih. Podjetje je delovalo pod različnimi imeni, a ga domačini še vedno imenujejo predvsem »celuloza« ali »fabrika«. Bonač, ki so ga po vojni kot “sovražnika ljudstva” obsodili na kasneje preklicano zaporno kazen, je umrl leta 1966 oz. je pred dvema dnevoma minilo 55 let od njegove smrti.

“Razstava je nastala na podlagi preučevanja arhivskega gradiva v ARS, ZAL in ZAC ter zasebnih arhivih Bonačevih potomcev; pomemben vir je predstavljal tudi arhiv tovarne Vipap Videm Krško d.d.. Izbrana originalna gradiva so vključena v muzejsko postavitev in nekatera med njimi so prvič javno predstavljena; še zlasti to velja za materiale, ki sta nam jih zaupala vnuka Marija Volk in Andrej Pehani,” je dejala Rožmanova. Ob razstavi so izdali tudi tiskovino, ki je, simbolično, dobila obliko časopisa. Tiskan je na papirju z nazivom VIPRINT, ki ga še vedno izdeluje Vipap d.d. in ga je za potrebe tiskovine podaril muzeju. Načrtujejo tudi izdajo obsežnejšega kataloga z obširnejšimi besedili. Celostno vizualno podobo razstave in vseh njenih gradiv je oblikoval Matic Tršar.

Razstavo je odprla direktorica krške občinske uprave Melita Čopar. Ob tem je poudarila, da je razstava “pomemben opomnik, kako je razvoj gospodarstva in predvsem industrije vplival na razvoj mesta Krško, kako je mesto spreminjalo podobo in kako se je širilo”. Bonačeva tovarna celuloze je bila ključna za razvoj Krškega, saj je poleg delovnih mest posledično prinesla tudi nova stanovanja in nove stanovanjske soseske, ne smemo pa pozabiti tudi na olimpijski bazen. “Skratka, tako Videm kot ostali deli mesta so zacveteli, tudi z gradnjo prometnih povezav, novim mestom, mesto se je širilo,” je še dodala Čoparjeva.

Ob razstavi, ki bo predvidoma na ogled do 8. novembra 2022, načrtujejo niz dogodkov, od predavanj in strokovnih vodstev do pedagoških aktivnosti.
 
P. P.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam