Časopis za pokrajino Posavje
21.03.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Ana Mešiček: Kaj je človek brez duha, kaj je človek brez srca?

Objavljeno: Torek, 12.02.2019    Rubrika: KULTURA Redakcija
Presernova proslava na Blanci (1)

Slovensko himno so v uvodu zaigrali članice in člani Godbe Blanški vinogradniki.

Na Prešernov dan je potekala v kulturni dvorani na Blanci krajevna proslava po scenariju članice KUD Poklek Ane Kozinc, organizacijske niti je prevzela predsednica društva Mateja Strnad.

Presernova proslava na Blanci (11)

Osrednja govornica na Prešernovi proslavi Ana Mešiček

Osrednja govornica na prireditvi je bila domačinka in upokojena učiteljica slovenščine ter dolgoletnega ravnateljica OŠ Blanca Ana Mešiček, ki je v času vodenja OŠ Blanca s številnimi šolskimi nastopi omogočila učenkam in učencem utrjevanje veščine javnega nastopa ter s prireditvami za različne priložnosti popestrila utrip v kraju, saj so se starši in stari starši z veseljem udeleževali dogodkov, ki so se odvijali v kulturni dvorani. Njene misli, razmišljanje o kulturnem prazniku so osvežili spomin na pesnika, ki je močno cenil in se zavedal pomena slovenskega jezika, a hkrati se je dotaknila tudi sodobnega časa, vloge kulture, jezika in pomena branja.

Presernova proslava na Blanci (17)

KUD Poklek je vedno bolj dejavno v svoji krajevni skupnosti.

»Danes je slovenski kulturni praznik – Prešernov dan, edini slovenski državni praznik, ki ga pišemo z veliko začetnico. Je pa tudi res, da si tak praznik ne le zaradi pravopisnih pravil zasluži veliko začetnico. Je praznik kulture in vsega kulturnega in vseh pravih Slovencev. Marsikdo si je prav gotovo že kdaj postavil vprašanje, zakaj praznujemo smrt nekoga in ne rojstva. Ena izmed teorij pravi, da ob rojstvu še nismo prepoznavni, saj nismo še nič ustvarili. Skozi življenje nekateri posamezniki ustvarijo pomembne dosežke, zato postanejo prepoznavni. France Prešeren je umrl kot pesnik svetovnega formata, zato kulturni praznik praznujemo na dan njegove smrti. Ampak kultura ni nobena žalost, ampak vse prej kot to: čisto veselje je, plemenitost duha, dobrota srca, smisel življenja. Kaj je človek brez duha, kaj je človek brez srca? Kaj je človek, če v sebi in soljudeh ne zna prepoznati smisla, če ne zna začutiti žlahtnega veselja, ki nam ga že stoletja ponuja in daje kultura? Nič novega ne bom povedala, če rečem: zaradi kulture smo obstali, zaradi kulture smo preživeli. Ohranili smo svoj jezik, ohranili svojo identiteto, svoj prostor pod soncem. Če bi samo jamrali in se jokali, ne bi obstali, tako pa smo znali tudi vriskati in se smejati. Znali smo uživati v življenju. A znali smo tudi zavihati rokave in treščiti po mizi, ko je bilo treba. Prešeren je kljub vsem silnim problemom, ki jih je imel, znal biti tak; družaben in zabaven človek je bil. Mi se pa ja znamo družiti, prijateljevati, si pomagati, peti, plesati, jesti, piti. Mi smo pa ja prijazni, gostoljubni, delovni ljudje. Ali ne? Mi, Slovenci, narod na sončni strani Alp. Skozi svojo tisočletno zgodovino smo doživljali mrke in poraze, tepli so nas, iztrebljali, zanikali in poniževali, a smo trdoživi, kot smo, vedno vstali iz mraka in pepela. In obstali do današnjih dni. Kultura je tista, ki nas dela ljudi, tako edinstvene, tako posebne. To je lahko prijazen pogled, lepa beseda, pozdrav, topel stisk roke. Kultura je tudi, da ob praznikih s ponosom obesimo slovensko zastavo. Danes sem jih na Blanci lahko preštela na prste ene roke. Pa da se razumemo, to nima nič opraviti s politiko, pokažemo svoje spoštovanje in pripadnost. Ob današnjem prazniku bi rada poudarila pomen branja, česar se Slovenci premalo zavedamo, saj je raziskava pokazala, da več kot 50 procentov Slovencev ne prebere na leto niti ene knjige. Brati in obstati je napisal že naš prvi književnik Primož Trubar. V zadnjem času sem slišala celo pobudo iz parlamenta o ukinitvi bralne značke, ki je sicer prostovoljna dejavnost, vendar s pravilnimi pristopi učiteljev učence motivira za branje. Še nekaj me obremenjuje, kako hočejo s peticijo doseči ukinitev ocen, ukinitev nacionalnega preverjanja znanja in mature. Potemtakem ukinimo vse, kar otroke obremenjuje in se bomo vrnili stoletja nazaj. Potem tudi brali ne bodo več, pišejo pa že sedaj le še SMS sporočila v kraticah. Trdim tudi, da so otroci preobremenjeni s svojimi starši, ki po eni strani zahtevajo ukinitve, po drugi strani pa od otrok zahtevajo nemogoče dosežke na različnih področjih. Vesela sem, da v KS Blanca delujejo kulturna društva in šola, da se vsi zavedajo pomena slovenskega jezika in skrbijo, da mladi in starejši lahko na različnih področjih pokažejo svoje talente. Vabljeni k vključitvi, vsi bodo veseli okrepitve. Če smo se lani posvečali Cankarju, bo letošnje leto zaznamovala dvestota obletnica smrti razsvetljenca – duhovnika Valentina Vodnika. Bil je eden ključnih mož pri uvedbi slovenščine v šole v času Ilirskih provinc in avtor prve slovenske pesniške zbirka, prvi pratikar in časnikar. Dajem pobudo, da današnji organizatorji v letošnjem letu pripravijo Vodnikov dan v njegov spomin. Čestitke za praznik vsem v dvorani, tudi nastopajočim, ki sem jim zahvaljujem za pripravo krajevne prireditve. Še posebno glavni scenaristki Ani Kozinc. Naj bo tudi vnaprej tako, združimo moči in uspelo nam bo,« je nagovorila in spodbudila zbrane v domači kulturni dvorani osrednja govornica.

Prireditev sta z veznim tekstom obogatila povezovalca Staša Strnad in Denis Medvešek, z glasbenim nastopom Godba Blanški vinogradniki, moška vokalna skupina Jarica, Jure Klenovšek in Ljudske pevke KUD France Prešeren Blanca ter z igro Izgubljena snežinka in recitacijo Prešernovih pesmi učenke in učenci gledališkega krožka OŠ Blanca pod mentorstvom Saše Martinčič in Nine Grabenšek Kadilnik.

S. R., foto: Amadea Zagorc





 
« Nazaj na seznam