V besedo ujeti posebni trenutki, doživetja, razpoloženja, spomini, misli, občutja in čustva so pričarali nežno zveneč literarni večer.
Sij sevniških poezijJe sij, ki oznanja magijo neba.Je sijaj, katerega rep uloviti se ne da.So utrinki, ki se jih daje iz žepa pozabe.So besede v vesolju, ki ostajajo brez sape. So misli, katerih pot še niso tlakovali Rimljani.So pesmi, ki kot bršljan se vijejo do ušes od lani.Obstajajo neprebrani pregledi statistik in rezultatov.Ostajajo le v večnost zapisane poti pionirskih korakov. S.R.