Časopis za pokrajino Posavje
27.01.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Biba Novak: Glasba je medij, s katerim se lahko izražam

Objavljeno: Ponedeljek, 28.12.2020    Rubrika: KULTURA Redakcija
DEZO5417- (Rok Dezelak RD2.si)

Biba Novak (foto: Rok Deželak)

Ko se enkrat zaljubiš v majhno vas, kot so Kapele, in njene prebivalce, kot se je to zgodilo operni pevki Biljani Ann Novak, vsem poznani kot Bibi, se hitro lahko rodi zelo uspešen projekt. Okrog sebe je namreč zbrala krasne deklice iz okoliških vasi in nastal je otroški pevski zbor Lučke, ki je doživel že kar nekaj medijske pozornosti. Biba ima v naslednjem letu tudi eno posebno željo – postati mama.

Prvič se je s TV-kamerami srečala v oddajah Hri-bar in Piramida

biba12

Za sabo ima že vrsto uspešnih glasbenih nastopov in projektov.

Ljubljančanki po rodu Bibi Novak, ki ima makedonske korenine, zdaj pa že nekaj časa živi v kapelskih koncih, še nekaj dni manjka do dopolnjenega 35. leta starosti. Priznava, da si kot najstnica ni mislila, da jo bo pot zanesla v tako lep svet – svet glasbe, četudi je bila od majhnega izjemno kreativna deklica. Po opravljeni maturi leta 2004 na Srednji šoli za elektrotehniko in računalništvo (Vegova) je poletje preživela v ZDA, kjer je lahko pomagala pri postavljanju filmskega inštituta na Lynn University znanemu filmskemu producentu Davidu Jonathanu Kraneu, velikanu Hollywooda, nekdanjemu managerju Johna Travolte. »Že takrat so me prepričevali, da je filmski svet zame, čeprav se v tem sploh nisem videla, moje sanje in načrti so bili delati v Evropskem parlamentu, predvsem pa nisem premogla toliko samozavesti, da bi jim verjela,« razlaga. »Če odmislim, da sem – zaradi druženja s prijatelji – prepevala v pevskih zborih, bi rekla, da me je v glasbo zares potegnilo, ko sem delala na RTV Slovenija v oddajah Hri-bar in Piramida. Tam sem dobila prve prave izkušnje s profesionalnimi glasbeniki, tam sem spoznala, kako zelo nimam pojma in koliko domače naloge je še pred menoj. Zaljubila sem se v kamere in vrvež pri nastajanju TV-oddaj. Vse se je stopnjevalo do trenutka, ko sem se odločila za študij petja na zagrebški akademiji za glasbo,« pravi Biba, ki je verjetno glasbeni gen podedovala od svojih sorodnikov iz Severne Makedonije, saj je v njihovi družini precej glasbeno nadarjenih posameznikov. »Na akademiji sem spoznala krasnega človeka, profesorja Darka Domitrovića, pianista in korepetitorja, ki je iz mene naredil kulturno mlado damo, mojo jezo in trmo spremenil v čisto ljubezen do glasbe in do dela, nastajali so čudoviti projekti, čakali so me krasni nastopi. Vedno mu bom hvaležna za vso znanje in lepe priložnosti.«
IMG_5223.

Med snemanjem videospota za pesem Najine lučke

Bibi glasba pomeni veliko, »saj je to moj medij, s katerim se lahko izražam. Ponuja mi možnost, da se prelevim v različne vloge, v katerih lahko izživim svoje frustracije, norosti, pokažem večplastna čustva, kričim, zapeljujem.« Za sabo ima že vrsto uspešnih glasbenih nastopov in projektov. Naj omenimo samo nastope z bukareškim big band orkestrom, tamburaškim orkestrom Hrvaške radiotelevizije, v zagrebškem Kazalištu Komedija v muzikalu Byron, v HNK Split (opera) v predstavi Netopir in Bachovem Magnificatu, sodelovanje z Glasbeno direkcijo Zagreb, vlogo Veronike v muzikalu Veronika Deseniška. Veliko ji pomenijo tudi manjši projekti in nastopi, kot so nastopi s pihalnima orkestroma Ave in Šentjernej ter big bandom Karlovac, vsi nastopi z Darkom Domitrovićem, lepe spomine ima tudi na snemanje filma z Borisom Cavazzo, zmago na avdiciji za festival Nei suoni dei luoghi v Italiji, nagrade na mednarodnih pevskih tekmovanjih ter povabilo kitajske vlade na svetovno tekmovanje opernih pevcev v Ningbu. Najbolj ponosna pa je na svoje učence, s katerimi ustvarja vedno razprodane predstave in operete (kot je osemkrat razprodana opereta Življenje ni pita!).
540485_172517252879765_1596877284_n

Prvič je pred TV-kamerami nastopila v oddaji Hri-bar.


Najine lučke zelo lepo sprejete

Trenutno je precej aktivna, saj se posveča bolj ali manj pedagoškemu delu (poučuje na Glasbeni šoli Žalec), se nenehno izobražuje in vzdržuje pevsko kondicijo. V načrtu ima Biba še precej projektov za otroke, lotila se je prevoda operete Alica v čudežni deželi, pripravlja avtorski muzikal za otroke, sinhronizira tudi risanke, v katerih veliko prepeva. En tak projekt je tudi OPZ Lučke. »To je moj osebni projekt, ker sem se zaljubila v vasico Kapele in njene prebivalce, v dejstvo, da je toliko mladih družin in krasnih deklic. Doma imam učilnico s pravim sto let starim klavirjem z angleško mehaniko, raj za ustvarjanje, idealne pogoje (v prostoru ne lovi signala za mobitel). Da sem končala z obnovo prostora, so me starši teh deklic potrpežljivo čakali. Zdaj v njem kraljujejo moje Lučke. Združile smo se 16. februarja 2019. Prva vaja ni bila najbolj obetavna, a ta moja goreča želja in njihove iskrice so nas pripeljale do naglega napredka, tako da smo prvi koncert imele že junija 2019, drugi koncert, seveda z božičnimi skladbicami, je sledil decembra. Na njem smo vse ganile in jokajoči vzdihi so se slišali vse do odra,« opisuje in dodaja, da so pripravljene na naslednji koncert najlepših pesmi iz risank, a jim trenutna situacija tega ne dopušča, zato se je odločila, da posnamejo skladbo in videospot. Pesem Najine lučke so tudi mediji zelo lepo sprejeli in jim pomagali do 30.000 ogledov. »Takšne radovedne glavice moraš zaposliti, da ne usahneta veselje in predanost. Čeprav sem zasebno izjemno nasmejana in popustljiva, sem popolno nasprotje, ko se kaj dela. Deklice učim, da morajo bit na nastope pripravljene, saj je ekipno delo izjemno pomembno in ekipa je vredna toliko, kot je močan njen najšibkejši člen. Spoznavam jih z mikrofoni, kamerami, prikloni, koreografijami, kako se loči zasebno od poslovnega. Do mene gojijo strahospoštovanje in znajo pokazati veliko resnosti, ko ustvarjamo. Če jih kaj slišijo, to sprejmejo stoje in pokončno in se do naslednjič pripravijo. Ko je čas za zabavo, si naredimo piknik, peljem jih na izlete, lani smo si ogledale baletno predstavo Kekec v Cankarjevem domu, se odpravimo na sprehod, skupaj praznujemo tudi rojstne dneve. Nagrada za božični koncert je kopanje v termah, a trenutno še ne moremo tega uresničiti. Naslednja nagrada za dobro opravljeno delo bo jahanje kamele,« razlaga o svojih Lučkah.

Leto 2020 si bo zapomnila tudi po vseh postopkih na kliniki za neplodnost

»Če bi mi kdo napovedal takšno leto, bi mu zabrusila, da je norec,« pokomentira posebno leto 2020. Odpovedani so bili vsi nastopi, odpadlo je snemanje videospota za skladbo Kjer metulji živijo, ni mogla objeti svojih starih staršev v Severni Makedoniji, obiskati svojih nečakov v Domžalah, ne more se dotakniti svojih učencev in jim popraviti tehnike preko video klica, ker vse dela na daljavo. »Srečo imam, da smo popolnoma nabriti in kljub vsemu zmoremo. Domov smo prinesli 1., 2. in 3. nagrado na mednarodnem tekmovanju, snemamo čudovite komorne skladbe, iščemo nove načine za večglasno petje v živo na Zoomu,« izpostavi Biba, ki pogreša sodelavce, vodstvo šole, odre. Leto 2020 si bo osebno zapomnila tudi po vseh postopkih na kliniki za neplodnost, kako težko se je soočati z neuspelimi postopki, kako ju je izkušnja z možem zbližala, jih doma povezala. »Hvaležna sem, da se na ginekologiji UKC Ljubljana res tako lepo trudijo za vse nas, tam se vedno tako dobrodošlo počutim in lahko vprašam vse, kar mi leži na srcu. Hvaležna, da nam država omogoča šest poskusov, to je po svetu redkost. Ker o tem zelo odprto govorim, najdem veliko sogovornikov, prejmem veliko sporočil s fotografijami otrok, spočetih na isti način, mamic, ki so šle po isti poti, v čakalnicah pa dostikrat zajokam ob poslušanju veliko bolj tragičnih zgodb, ki jih povedo ženske. Slovenci nismo najbolj odprt narod, težko govorimo o svojih težavah … Ko si enkrat na takšni kliniki, je, kot da si povsem razgaljen in sprejet takšen, kot si, vse ženske se enostavno odprejo in delijo izkušnje,« odkrito pove Biba.

Prazniki ji pomenijo največ

In kaj ji pomenijo prazniki? »Pomenijo mi največ od vseh dni v koledarskem letu. Vedno jih izkoristim tako, da se sprostim, umirim in družim s svojimi ljudmi. To je čas, ko nam doma telefoni ne zvonijo ’nonstop’, ko si vzamemo čas za obed, ko imam možnost postati okuševalka taščinih piškotov, ko ne rabim hiteti iz lokacije na lokacijo, z nastopa na nastop, ko se uspeva z možem družiti, kartati, gledati televizijo. Letošnje bom, žal, preživela brez nečakov. Se bom pa zagotovo prikradla h kakšni sosedi na kavo, ker jih pogrešam.«

Za konec pa smo od nje želeli izvedeti, kakšne želje in cilje si je zadala za 2021: »Največja želja je postati mama. Nadalje izpeljati večer najlepših skladb iz risank z Lučkami, posneti videospot za skladbo Kjer metulji živijo, postaviti na oder opereto Alica v čudežni deželi, izpeljati samostojne nastope z ljubo sodelavko Melito Estigarribia Villasanti in svoje učence pripeljati do novih nagrad ter še naprej dobro opravljati vsa dela.«

Rok Retelj, foto: osebni arhiv

Prispevek je objavljen v praznični številki Posavskega obzornika, ki je izšel 23. decembra 2020.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam