Časopis za pokrajino Posavje
19.04.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Branje razvija domišljijski svet in besedni zaklad

Objavljeno: Petek, 02.04.2021    Rubrika: KULTURA Redakcija
Renata Komatar-Valvasorjeva (2)

Renata Komatar

Danes, 2. aprila, obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke, ki ga je leta 1966 v Ljubljani razglasila Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY). Koliko in kaj otroci in mladi danes berejo, katere vsebine in avtorji jih najbolj pritegnejo, kako se je njihov okus spremenil skozi leta? Na ta vprašanja smo skušali najti odgovore s pomočjo posavskih knjižničark in nekaterih mladih bralcev.

Kot pravi knjižničarka na mladinskem oddelku Valvasorjeve knjižnice Krško Renata Komatar, je zelo pomembno, da otroci berejo in da jih k temu spodbujamo že od najzgodnejših otroških let. Opaža, da mlajši večinoma izbirajo knjige vizualno oz. z očmi, torej knjige, ki jih pritegnejo s svojim videzom. »Menim, da mlajši otroci, otroci prve triade, berejo veliko. Pri izbiri  knjige jim veliko pomeni ilustracija. Posegajo tako po slovenskih kot tujih avtorjih. Od slovenskih bi izpostavila Anjo Štefan, Deso Muck, Andreja Rozmana Rozo; od tujih pa Christino M. Butler, Owena Harta, klasika Hansa Christiana Andersena in brata Grimm,« pojasnjuje. Z leti zanimanje za knjigo in branje po njenih opažanjih malce upade, a vseeno tisti, ki berejo, večinoma segajo po kvalitetnih knjigah, pri čemer si lahko pomagajo s seznami kvalitetne literature ali s preprostim nasvetom knjižničarke. »Mladi segajo po knjigah s pustolovsko vsebino, kot je na primer zbirka ’Zvesti prijatelji’ Bogdana Novaka; zbirka ’5 prijateljev’ Enid Blyton itd; berejo tudi mladinske kriminalke, na primer roman Igorja Karlovška ’Preživetje’, roman Karen M. McManus ’Eden od nas je naslednji’, a tudi znanstveno fantastiko, priljubljen avtor je Ness Patrick; berejo tudi knjige z najstniško vsebino, tako so med največkrat izposojenimi knjige Janje Vidmar, Nataše Konc Lorenzutti, Jacqueline Wilson in nekatere druge. Vedno aktualni so mladinski problemski romani. Tu bi izpostavila roman Vinka Moderndorferja ’Kit na plaži’ in roman Johna Greena ’Krive so zvezde’. Radi posegajo tudi po knjigah z zabavno, humorno vsebino, takšne so knjige Davida Walliamsa pa zbirka ’Dnevnik nabritega mulca’ Jeffa Kinneya; veliko mladih bralcev zelo uživa tudi ob branju stripov, kot sta Asterix in stripi Mikija Mustra,« našteva Komatarjeva.

Praznovanje mednarodnega dneva knjig za otroke, s katerim želimo spodbujati ljubezen do branja in mladinskih knjig, je predlagala Jella Lepman, soustanoviteljica Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY), praznujemo pa ga 2. aprila – na rojstni dan znamenitega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Letošnjo poslanico Glasba besed je napisala Margarita Engle, ilustriral pa Roger Mello, prejemnik nagrade Hansa Christiana Andersena. V slovenščino je poslanico prevedla Nada Marija Grošelj.
 
Glasba besed
 
Ko beremo, zrastejo duhu peruti.
Ko pišemo, nam zapojejo prsti.
 
Besede so bobni in flavte na listu,
so ptič, ki se s pesmijo vzpenja, in slon, ki trobenta,
so reka, ki teče, in slap, ki teleba,
metulj, ki zakroži
visoko na nebu!
 
Besede nas vabijo k plesu –
ritmi in rime, utripi srca,
peket in prhut, stare in nove povesti,
take izmišljene, take resnične.
 
Kadar si udobno ugnezden doma
ali čez meje drviš proti novim deželam
in tujim jezikom, so zgodbe in pesmi
vse tvoje.
 
Kadar delimo besede drug z drugim, glasovi
postanejo glasba prihodnosti,
mir, prijateljstvo, radost:
melodija,
ki upa.
 

Odrasli smo zgled mlajšim bralcem
 
Anica Ganc

Anica Ganc

Višja bibliotekarka v Knjižnici Sevnica Anica Ganc poudari, da je produkcija otroških knjig v zadnjih letih skokovito narasla, kar otrokom omogoča večjo možnost izbire. Mlajši se v veliki meri odločajo za tiste slikanice, ki imajo privlačne in tople ilustracije ali za slikanice že poznanih, klasičnih ali priljubljenih avtorjev. Malo starejši otroci imajo raje novejšo, pogosto tudi barvito/ilustrirano produkcijo, še posebej humorne zgodbe in zgodbe v stripu. »Se mi pa zdi, da imajo pri izbiri starši pomembno vlogo usmerjanja kot tudi mi, knjižničarji, ki z različnimi bralnimi dejavnostmi otrokom predstavljamo kakovostno otroško in mladinsko literaturo,« pojasni vlogo odraslih in nadaljuje, da je na eni strani ozaveščenost o pomenu branja veliko večja kot pred leti, po drugi strani pa imajo, sploh na mlade, zelo velik vpliv sodobni mediji in družbena omrežja, ki predstavljajo »hitrejši« užitek kot je branje. »Menim, da je tudi pri branju zgled tisti, ki v največji meri pripomore k izoblikovanju prioritet otroka, to je odrasla oseba, ki vsak dan nekaj svojega časa nameni branju. Bodimo odrasli dober zgled mlajši generaciji, tudi z branjem kakovostnih knjig. Le-teh je na knjižnih policah posavskih knjižnic dovolj tako za mlajše kot starejše bralce. Branje razvija domišljijski svet, širi besedni zaklad, omogoča pridobivanje novih znanj in spoznanj ter še marsičesa drugega,« zaključi Gančeva.
 
Iskati nove poti do bralcev
 
Andreja Dvornik, Knjižnica Brežice

Andreja Dvornik

Tudi bibliotekarka na mladinskem oddelku v Knjižnici Brežice Andreja Dvornik pravi, da najmlajši bralci in njihovi starši izbirajo gradivo z všečnimi ilustracijami in potem dela znanih avtorjev. Malo starejši mladi bralci pogosto posežejo po literaturi, ki so jim priporočili prijatelji. »Opažam, da se bralci ob vračilu dobre knjige pozanimajo, kaj podobnega bi jim še priporočili,« ob tem dodaja. Po njenih besedah so ob poplavi vsebin na družbenih omrežjih knjižne vsebine res izgubile poglaviten pomen, »a tisti, ki so v otroštvu vzljubili knjigo,
Marusa in Masa Zelic, Sevnica (5)

Maruša in Maša Zelič

jim ta ostane ali pa se čez nekaj let ponovno zbudi ljubezen do branja tiskane knjige«. Meni, da so vsi mediji priročni pri promociji branja, saj se po njenem mladi tu hitreje srečajo s knjižnimi predlogi in namigi za branje. »V poplavi vseh možnosti je treba iskati poti do bralcev, promocija branja na spletu ima nedvomno več možnosti za uspeh. Knjižničarji in vsi ostali, ki promoviramo branje, moramo iskati poti do mladih in knjigo širiti med ljudi,« na koncu še navaja Dvornikova.

Maruša in Maša Zelič, Sevnica: Sva sestrici dvojčiči in imava radi knjige. V vrtcu sva sodelovali pri Bralni znački in sedaj jo imava tudi v prvem razredu. Vsaka mora prebrati štiri knjige in eno pesmico. Ker še ne poznava vseh črk, nama bereta ati in mami, midve pa poslušava in potem skušava sami brati. Knjigico neseva v šolo in učiteljici poveva, kaj piše v njej. Zelo nama je všeč pravljica o mačku Muriju. Včeraj nama je ati prebral pravljico o zvezdici Zaspanki, danes nama bo mami o Larini zvezdici. Ja, tudi Rdeča kapica je lepa, ampak volk ni prijazen, ker požre Rdečo kapico in babico. Sneguljčica ima prijatelje palčke, palčki so prijazni. V knjižnici je lepo, ker imajo veliko knjig in si jih lahko izposodimo.
 
Lovro Kožar

Lovro Kožar

Lovro Kožar, Velike Malence: Branje mi zasede veliko prostega časa, berem zato, ker si zelo rad pridobivam nove informacije. To mi tudi zelo pomaga pri šoli in učenju, ker berem tudi knjige o naravoslovju, matematiki ali pa o elektroniki, zato se v šolski knjižnici počutim že kar domače. Najraje berem znanstvenofantastične knjige, zbirko Harryja Potterja sem prebral petkrat. Včlanjen sem v krško, brežiško, osnovnošolsko knjižnico in posavsko potujočo knjižnico. Na mesec preberem približno 15 knjig ali več.
 
Samo Lajkovič, Črešnjice pri Cerkljah: Najraje berem knjige o živalih, njihovem obnašanju in tem, kaj zmorejo. Rad preberem tudi kakšen strip, predvsem tiste starejše stripe, doma jih imamo še kar nekaj. Berem različno, včasih vsak večer, včasih vsak drugi, čez vikend pa zagotovo. Berem predvsem zato, da si pridobim nova znanja in izvem kaj novega, v knjigah se najde veliko stvari, ki jih lahko uporabimo v vsakdanjem življenju.
 
Samo Lajkovič

Samo Lajkovič

Luka Pšeničnik, Brežice: Po navadi berem dvakrat na teden, najraje vzamem v roke knjige o Harryju Potterju, ki me res zelo pritegnejo. Berem predvsem zato, da si ustvarim svojo zgodbo, pa seveda tudi zaradi šole. Branje je priporočljivo, saj si z njim širimo obzorja ter izvemo marsikaj novega in koristnega.
 
Tomaž Zupančič-Senovo (3)

Tomaž Zupančič

Tomaž Zupančič, Senovo: Rad berem, predvsem Harryja Potterja in podobne fantazijske knjige, tudi ljubezenske romane, pa knjige Ivana Sivca … Branje me sprošča, pred spanjem vedno vzamem v roke knjigo. Sodelujem tudi v bralni znački Peter Klepec, ki jo imamo na šoli, kjer nas spodbujajo k branju, všeč mi je bilo tudi, ko smo hodili v Valvasorjevo knjižnico, a zdaj žal ne smemo. 
 
Bečir Veselaj-Krško (1)

Beqir Veselaj

Beqir Veselaj, Krško: Tudi jaz rad berem, tako novice kot knjige, zlasti zvečer pred spanjem. Rad imam knjige o Frančku, pa Harryju Potterju in podobne, predvsem pustolovske in fantazijske, berem tudi za bralno značko Peter Klepec, k čemur nas spodbujajo v šoli. Z branjem spoznaš veliko novih stvari in se naučiš tistega, česar se sicer ne bi.
 
Pa zaključimo z mislijo Komatarjeve: »Dragi mladi bralci, berite, berite, berite … Časi so res drugačni, knjige pa ostajajo iste. Naj vam služijo kot vir pridobivanja znanja, hkrati pa se ob prijetni zgodbi, lepi pesmi sprostite in počutite dobro! Vabljeni v knjižnico. Z veseljem vam bomo pomagali poiskati kakšno navdihujočo zgodbo, zanimivo knjigo ...«
 
P. Pavlovič, R. Retelj, S. Radi

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam