Časopis za pokrajino Posavje
20.04.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Brežiške likovnice razstavljajo grafična dela

Objavljeno: Petek, 12.04.2019    Rubrika: KULTURA Redakcija
Brežiške likovnice razstavljajo grafična dela

Kristina Bevc, Marija Kukovica, Andreja Komočar, Alenka Venišnik in Špela Osojnik

Članice Društva likovnikov Brežice so v torek, 9. aprila, povabile v avlo Upravne enote Brežice, kjer so se predstavile na skupinski razstavi, ki so jo poimenovale Suha igla.

Gre namreč za grafiko. Po besedah predsednice Kristine Bevc grafiko obujajo v društvu že tretje leto in čeprav je zanimanja zaradi precej težke tehnike razmeroma malo, so tisti, ki so grafiko vzljubili, toliko bolj vztrajni. »Po prvem letu čisto klasičnega linoreza pod mentorstvom lik. pedagoga Vlada Cedilnika, nato lani večbarvnega linoreza v kombinaciji z risbo in kolažem pod
Brežiške likovnice razstavljajo grafična dela
mentorstvom Alenke Venišnik smo letos preizkusili novo grafično tehniko, ko smo naredili prve odtise v tehniki suhe igle,« je pojasnila Bevčeva.
 
Mentorica Alenka Venišnik je razložila, da sta doslednost in vztrajnost lastnosti, ki omogočata uspešno izvedbo začrtanega dela, ko je konec poplačan s čistim, kvalitetnim odtisom. »Suha igla je grafična tehnika globokega tiska, izvedena mehansko, kar pomeni, da je treba ročno praskati v bakreno, cinkovo ali aluminijasto ploščo, lahko si pomagamo tudi s plastičnimi ploščami – folijami ali pleksi steklom. V materiale razimo s posebnimi piramidasto, dvostransko ali koničasto zašiljenimi iglami, ki s pritiskom razijo v globino materiala. Ob ogreznini se pojavlja reliefna dvignjena hrapavina-brazda, kar je značilnost te tehnike,« je pojasnila Venišnikova. Nato se prične tiskanje. Posebno grafično barvo za globoki tisk vtirajo v brazde, nato sledi zahteven postopek brisanje plošče, da se doseže pravi efekt in kontrast med svetlimi in temnimi ploskvami. Pri odtiskovanju je treba biti vztrajen, da se doseže prava mera in mehkoba, ki jo tehnika nudi. Za grafične odtise so potrebni posebni papirji, ki se jih predhodno namoči, vsak odtis ni uspešen, zato je treba postopek večkrat ponoviti. Za boljšo predstavo nastanka takega dela je Venišnikova razstavo zastavila didaktično – poleg odtisov je priložila tudi grafične plošče ali matrice za boljšo predstavo samega odtisovanja.
 
Motivno je razstava precej razgibana, razgibanost pripisujemo Kristini Bevc, Andreji Komočar, Mariji Kukovica, Špeli Osojnik in Alenki Venišnik. Z glasbo sta razveselila Lovro Zagmajster in Nikita Hvalc iz OŠ Bizeljsko, kjer je potekalo delo ustvarjalk, zato tudi zahvala ravnateljici šole Metki Kržan.

N. J. S.
« Nazaj na seznam