Časopis za pokrajino Posavje
20.10.2017
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Dan v Posavskem muzeju, namenjen rokodelcem

Objavljeno: Nedelja, 02.10.2016    Rubrika: KULTURA    Ogledov: 615Redakcija
pmb_nesnovna_dediscina_in_sejem_rokodelskih_znanj99

Obiskovalci so se z zanimanjem ustavljali na stojnicah in si ogledovali rokodelce.

Uvod v letošnji t. i. brežiški oktober je pripadel Posavskemu muzeju Brežice (PMB), ki je na prvi oktobrski dan priredil osrednji dogodek ob letu posavske nesnovne dediščine 2016 in 6. sejem rokodelskih znanj. Večina dogajanja je potekala na brežiškem grajskem dvorišču, kjer so v objemu stojnic sejma rokodelskih znanj tudi odprli razstavo Posavska muzejska vitrina, v sklopu te pa kar dve tematski razstavi, in sicer Lončarstvo na Krškem polju ter Sodarstvo v Posavju.

pmb_nesnovna_dediscina_in_sejem_rokodelskih_znanj37

Prof. dr. Janez Bogataj in dr. Ivanka Počkar

Avtorica razstav je dr. Ivanka Počkar, ki je med drugim izpostavila, da so sejem rokodelskih znanj v PMB zasnovali pred šestimi leti z namenom, da vsako leto prikažejo, spodbujajo in delijo rokodelska znanja ter nanje opozarjajo. Nato je naštela nekaj omembe vrednih rokodelcev na letošnjem sejmu: izdelovalci kostanjeviških čolnov, brežiške vezilje in kvačkarice, leskovške izdelovalke papirnatih rož, izdelovalec lesenih grabelj, obdelovalec kovine s tolčenjem, oblikovalke pletenice in testenih okraskov za ženitovanjsko pletenico v obliki srca, ob vretenu lončar iz slovite družine Kržan, izdelovalec pletenih ograd za prašiče, v gibljivi sliki na razstavi Posavska muzejska vitrina sodar Imperl, 166 let stara kapelska godba oz. Pihalni orkester Kapele, ki je bil leta 2013 vpisan v Register nesnovne dediščine, člani Brodarsko-turističnega društva Mostec, katerega vpis v register se je zgodil 3. avgusta letos, izdelovalke odličnega bizeljskega ajdovega kolača, v mednarodnem letu zrnatih stročnic pa je potekala tudi delavnica s stročnicami.

pmb_nesnovna_dediscina_in_sejem_rokodelskih_znanj86

V Posavskem muzeju Brežice je do 10. novembra na ogled razstava Posavska muzejska vitrina: Lončarstvo na Krškem polju, Sodarstvo v Posavju.

Počkarjeva je še povedala, da so že lani v PMB načrtovali leto žive posavske dediščine 2016. Izraz živa se je po zakonodaji januarja letos spremenil v nesnovna. Načrtovali so s ciljem, da bi v posavskem prostoru odkrili, dokumentirali, promovirali in spodbudili čim več znanj, veščin in praks. »Iz roda v rod izumre marsikatera nesnovna dediščina. O dveh prastarih znanjih lončarjenja in sodarstva razstavljamo v dveh Posavskih muzejskih vitrinah. V posavskih družinah so se veščine lončarstva in sodarstva izročale iz roda v rod več generacij. Pri Kržanovih in Krajnčevih štiri generacije lončarjev in sodarjev, pri Imperlovih dve generaciji sodarjev. Lončar Kržan izdeluje tudi vinske vrčke z napitnicami in šaljivimi napisi,« je pojasnila in se ob koncu še zahvalila muzejskim sodelavcem, mladi delovni ekipi na recepciji, prijazni jeseni, sodelavcem pod vodstvom restavratorja Aleša Veneta in direktorici PMB Alenki Černelič Krošelj, »ki nas je osrečila, da lahko delamo in prikazujemo našo - tako snovno kot nesnovno - dediščino na različne načine«.

Sejem in razstavo je odprl prof. dr. Janez Bogataj, priznan slovenski etnolog, ki je na fakulteti učil tako Černelič Krošljevo kot Počkarjevo. Poudaril je, da pogostokrat zmotno mislimo, da so slovenski muzeji samo skladišča rokodelskih predmetov. Dejansko so to zbirke bogatih znanj oz. vedenj o vsem tistem, kar so nam zapustili naši predniki, to pa nas mora navdihovati pri iskanju novih ustvarjalnih rešitev. Omenil je še, da je že kar nekaj mesecev v pripravi osnutek zaščitnega zakona za rokodelce, kajti pokazal se je mačehovski odnos družbe do teh dejavnosti, kar je privedlo do tega, da je število registriranih rokodelcev v zadnjih petih letih padlo iz 500 na slabih 100. »S tako dejavnostjo, kot je ta sejem, je treba vsekakor vztrajati. Zavedati se moramo modrosti naših prednikov – kmet ni nikoli posadil drevesa zase in svojega sina, ampak za vnuke in pravnuke. Dobre stvari se delajo na dolgi rok,« je dejal in dodal, da sejemska dejavnost omogoča širšemu krogu ljudi, da rokodelce spoznajo, vidijo, kaj znajo delati, in da se mogoče med mladimi najde kdo, ki ga bo ta stvar začela zanimati in ne bo delal le kopije tega, kar dela sedanja generacija, ampak bo na osnovi tega nadgrajeval v sodobnem ustvarjalnem smislu. Vsem je zaželel veliko »ustvarjalnega nemira« in da se začnejo zavedati, da vsi ti izdelki sooblikujejo kakovost našega življenja, saj so gradiva, ki so predstavljena na sejmu, »človeku prijazna, daleč proč od plastike, atoma, betona in asfalta«.

Živahno sobotno dogajanje na grajskem dvorišču je z nekaj odigranimi melodijami dopolnil tudi Pihalni orkester Kapele pod vodstvom dirigenta Sebastjana Borovšaka, vmes pa je v malem avditoriju Nadja Valentinčič Furlan iz Slovenskega etnografskega muzeja spregovorila o dokumentiranju in predstavljanju nesnovne kulturne dediščine s filmom.

Pred sejmom rokodelskih znanj so v PMB zastavili tudi tri muzejske uganke in prejeli veliko število pravilnih odgovorov, med katerimi so imeli pri žrebu največ sreče Zdravko Vegelj, Ana Kalin in Bernarda Šoba. Nagrajenci so svoje nagrade lahko dvignili na dan sejma.

R. R.
« Nazaj na seznam
»