Časopis za pokrajino Posavje
13.07.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Dve novi razstavi v Posavskem muzeju Brežice

Objavljeno: Sreda, 20.05.2020    Rubrika: KULTURA Sporočilo
Ana Elizabeta Auersperg

Ana Elizabeta Auersperg

Tretji teden maja, ko obeležujemo dva mednarodna dneva: mednarodni dan muzejev (18. maj) in svetovni dan čebel (20. maj), smo v Posavskem muzeju na ogled postavili dve razstavi, ki sta v času rahljanja ukrepov zoper širjenje koronavirusne epidemije, predstavljeni nekoliko drugače.

Z Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki in Kulturnim domom Krško, enoto Mestni muzej Krško smo ob letošnjem Mednarodnem muzejskem dnevu, ki je posvečen temi Muzeji za enakost: raznolikost in inkluzivnost, skupaj pripravili spletno razstavo Trikrat tri ženske. Zaradi ukrepov proti širjenju koronavirusne epidemije je razstava v spletni obliki, ki si jo lahko obiskovalci na spletnih straneh vseh ustanov ogledajo od doma.
Na hodniku 1994

Iva Stiplovšek



Kustosinje razstave, Andreja Matijevc, Kristina Simončič in Nina Sotelšek, smo v izbor postavile po tri ženske iz vsake ustanove, ki so delovale kot pionirke na svojem področju ter s svojim delovanjem in ustvarjanjem pustile pečat v Posavju in širše. V naših muzejskih zbirkah hranimo predmete in umetniška dela, ki predstavljajo sledi njihovih raznolikih življenjskih poti. Nekatere so v Posavju preživele dobršen del življenja, druge je v te kraje zaneslo samo hipno.
slava račič

Slava Račič



Galerija Božidar Jakac izpostavlja tri posameznice, ki so prek svojih umetniških del povezane s Kostanjevico na Krki. Kulturni dom Krško, enota Mestni muzej Krško in Posavski muzej Brežice pa predstavljata ženske iz posavske preteklosti, ki so zaznamovale regionalni in širši prostor. Predstavljene ženske bi bile v sodobnosti odlični primeri enakosti ter vključenosti žensk v družbi. V »svojih« časih pa so z odločnostjo, ambicioznostjo, predanostjo svojemu poslanstvu in uspešnostjo izstopale, in v moškem svetu utirale pot ženskam, ki so prihajale za njimi. Vsaka je s svojimi delovanjem, trdno držo in z odločnostjo segla iz okvira družbenih norm in sledila svojemu življenjskemu nazoru.
1 PMV čebelarka maj 2020

Razstava o čebelarki Račičevi



Ana Elizabeta Auersperg je bila podjetna in uspešna ženska 17. stoletja. Josipina Hočevar je bila na prelomu tisočletja dejavna v gospodarstvu in mecenstvu. Grafike francoske slikarke Marianne ali Renée Dufour pa so poleg redkih fotografij edine priče njenega bivanja v Kostanjevici na Krki, kamor jo je pripeljala ljubezen do umetnika Jožeta Gorjupa. Iva Stiplovšek je bila pionirka muzealstva v Posavju in Slava Račič ena prvih slovenskih čebelark. Ivanka Uranjek je neposredno in z aktivnim delovanjem pripomogla k osamosvajanju naroda iz spon nacizma, Vladka Štoviček pa je s svojim boemskim odnosom do življenja premagovala zadržke lokalnega okolja do žensk umetnic. Pionirka kostumografije Mija Jarc je v svoje kreacije, poleg številnih igralcev na dramskih in baletnih odrih, konec sedemdesetih let oblekla tudi generacije pevskih zborov v OŠ Kostanjevica na Krki. V parku skulptur Forma viva že od leta 1962 stojijo trije kipi izraelske kiparke Have Mehutan, prve ženske udeleženke Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva.
 
20. maj, dan, ko se je rodil pomemben mož slovenskega čebelarstva Anton Janša (1734–1773), prvi učitelj čebelarstva, praznujemo Svetovni dan čebel. V Posavskem muzeju Brežice smo ga počastili s »simbolnim« odprtjem prve letošnje Posavske muzejske vitrine, ki jo je pripravila kustosinja Stanka Glogovič. Z razstavo obeležujemo stoletnico rojstva čebelarke Slave Račič. Razstavo smo načrtovali odpreti prav na dan njenega rojstva, 19. marca, vendar smo njeno odprtje zaradi epidemije COVID-19 v skladu s priporočili vlade prestavili.

Slava Račič se je rodila 19. marca 1920 v trgovski družini Jurečič v Črešnjicah pri Cerkljah ob Krki. Končala je meščansko šolo v Krškem in v mladih letih prodajala v domači trgovini z mešanim blagom. Trgovino je imela družina nazadnje na Oštrcu, kjer je oče postavil tudi čebelnjak.

Po vojni, leta 1948, se je poročila z naprednim čebelarjem Antonom Račičem (1915-1953) iz Dolenje Pirošice. V Veliki vasi sta zgradila hišo in čebelnjak iz opeke, ki sta jo sama izdelovala (imela sta opekarno), in skupaj čebelarila do tragične smrti moža in njunih dveh otrok l. 1953. Z veliko ljubeznijo do čebel in narave je skupno dediščino nadaljevala samostojno in je bila takrat edina registrirana ženska čebelarka pri nas.

V več kot šestih desetletjih izjemne čebelarske poti vseskozi izobraževala, spremljala najnovejšo čebelarsko literaturo in Slovenskega čebelarja ter bila mentorica številnim mladim. Umrla je lani, stara devetnajst dni manj kot 99 let, in je bila še vedno članica (od l. 1954) Čebelarskega društva Leskovec ter z desetimi panji čebel najstarejša čebelarka v Sloveniji.

Z razstavo predstavljamo fotografsko gradivo in odlikovanja, ki jih je prejela za svoje čebelarsko znanje in delo, med drugim odlikovanje reda Antona Janše l. stopnje za posebne zasluge za dvig slovenskega čebelarstva Čebelarske zveze Slovenije. Njen čebelnjak je še vedno živ, njeno čebelarsko dediščino pa nadaljuje družina Frankovič Ivačič.
 
Vir: Posavski muzej Brežice
 
« Nazaj na seznam