Časopis za pokrajino Posavje
20.11.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

En krompir, tri države

Objavljeno: Torek, 05.11.2019    Rubrika: KULTURA Redakcija
nekateri avtorji s 102 letnikom Viktorjem Mikličem, Jasno Dokl Osolnik in Boštjanom Groblerjem_Dol

Del od 12 avtorjev razstave s 102 leti starim Viktorjem Mikličem, direktorico Dolenjskega muzeja Jasno Dokl Osolnik in podžupanom Mestne občine Novo mesto Boštjanom Groblerjem.

Do 1. decembra je v Dolenjskem muzeju Novo mesto na ogled zgodovinska razstava z naslovom »En krompir, tri države«. Razstava je del raziskovalnega projekta »Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško!«, pri kateri je sodelovala tudi zgodovinarka in kustosinja v muzeju Marjeta Bregar iz Vrhka pri Tržišču, ki je tudi moderirala odprtje razstave.

Marjeta Bregar in Ciril Flajs ob mejnem kamnu z območja Tržišča

Zgodovinarka in kustosinja Marjeta Bregar ob mejnem kamnu z območja Tržišča z lastnikom kamna Cirilom Flajsom.

»Naslov razstave, ki je na prvi pogled neobičajen, nenavaden, ima globlji pomen. Gre za čas postavljanja okupacijskih mej v drugi svetovni vojni tudi na ozemlju današnje Dolenjske in Posavja. Ena izmed meja je potekala med drugim skozi naselja v KS Krmelj ter Tržišče in mejni kamen s slednjega območja je prav tako na ogled na razstavi. Ideja za naslov pa je nastala po pogovoru z Viktorjem Mikličem, rojenim leta 1917, ki živi v Mačkovcu pri Novem mestu in bo prihodnje leto dopolnil 103 leta. V njegov spomin se je med drugim vtisnilo tudi sajenje krompirja, ko je Hitler ukazal razdelitev novih ozemlj. Miklič se spominja: V prvi Jugoslaviji leta 1941, ko je bil razpad, smo sadili krompir. No, potem so Nemci prišli, tako da smo ga obdelovali v nemški državi. Izkopavali smo ga pa v Italiji. V istem letu, na isti njivi,« pripoveduje Bregarjeva.

OKUPACIJSKA MEJA JE BILA ZARADI RUDNIKA V KRMELJU PREMAKNJENA ZA 100 METROV

ob praženem krompirju_Dolenjski muzej_2910_2019_foto_Boštjan Pucelj

Po odprtju razstave je potekalo še druženje ob praženem krompirju.

Soavtor razstave, zgodovinar Bojan Balkovec pove, da so okupacijske meje presekale vsakodnevne komunikacije prebivalstva, mu onemogočile obiskovanje sorodnikov, odhod na delo, obdelavo zemlje. »In meje so terjale tudi žrtve,« doda in nadaljuje, da so na razstavi na ogled originalne prepustnice, ki so jih ljudje potrebovali za prehajanje meje maja 1941 in ostanki bodeče žice. »Meja po Dolenjski je tekla nekako južno od Litije, severno od Trebnjega, mimo Krmelja, ki je bil na italijanski strani, Bučke, ki je bila na nemški strani, in proti Krki. Do Krke je meja prišla v bližini Kostanjevice na Krki. Do nekaj kilometrov vzhodneje od Kostanjevice je meja tekla po reki. Levi breg je bil nemški, desni italijanski. Omenjenih nekaj kilometrov vzhodno od Kostanjevice je meja prečkala reko in šla potem na Gorjance, kjer je bila južno od Gadove peči tromeja med Nemčijo, Italijo in NDH. Vzhodno od tromejne točke je bilo poleti leta 1941 nekaj vasi dodeljenih NDH,« opisuje potek meje v našem delu pokrajine. »Meja je bila določena po diktatu Nemcev. Italijani so, recimo, uspeli le z manjšo korekcijo pri Krmelju. Tamkajšnji lastnik rudnika je hotel imeti vse objekte na italijanski strani, zato so na začetku jeseni za nekaj 100 metrov premaknili mejo,« še pojasni potek meje med Krmljem in Hinjcami.

Odprtja razstave, ki je potekala 29. oktobra in na nazoren način prikazuje vlogo okupacijskih meja v raznarodovalni politiki ter življenju slovenskega prebivalstva, so se udeležili tudi mnogi iz Posavja, tudi iz sevniške občine. V prihodnjem letu bo razstava gostovala tudi na gradu Rajhenburg ter v Krmelju.

S. R., foto: Boštjan Pucelj
« Nazaj na seznam