Časopis za pokrajino Posavje
19.04.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Globoka, trajna in srčna pripadnost slovenstvu

Objavljeno: Sobota, 27.03.2021    Rubrika: KULTURA Redakcija
Skupina ¨prevajalcev¨ v DS Kredarica Novi Sad (na levi sedi Rumica Topić, ki jo zagotovo pozna ve

Skupina prevajalcev, članov Društva Slovencev Kredarica iz Novega Sada, z Rut Zlobec (druga z leve strani).

Rut Zlobec že več kot desetletje živi v Srbiji, kjer poučuje slovenski jezik na narodnostno mešanem območju. Pri učenkah in učencih ter drugih članicah in članih slovenske skupnosti jo še vedno navdušuje globoka, trajna in srčna pripadnost slovenstvu, slovenskemu jeziku, tradiciji, kulturi ...

Rut Zlobec je odraščala v Brežicah, kjer je obiskovala tudi osnovno šolo, ki je nosila ime po bratih Ribarih. Ko je bila prvošolka, je bila šola gostiteljica učenk in učencev iz takratne celotne Jugoslavije, ki so obiskovali osnovne šole z imenom omenjenih bratov. Takrat je na nekajdnevno bivanje v njen dom prišla Milica iz srbskega kraja Begeč. Srečanje je pustilo spoznanje, da je v življenju lepo deliti – tudi svoj dom. »Ni neznancev, so samo ljudje, ki jih (še) ne poznamo,« pojasni in nadaljuje, da so Brežice v njenih časih odraščanja »dihale večkulturnost«, a ne s projekti, temveč z življenjem. »Beseda ’tujec’ ni pomenila grožnje,« doda in še danes je globoko hvaležna vsem svojim učiteljicam, učiteljem, sošolkam in sošolcem za trdne temelje znanja, sodelovanja, povezovanja, solidarnosti ... »Vedno, kadar jih srečam ali jih le od daleč vidim, se zame prižge Cankarjeva ’luč v oknu’ in skozi te vrstice prav vse in vsakega posebej objemam ter pozdravljam s hvaležnostjo in spoštovanjem,« nadaljuje pogovor.
 
Šolske novise iz Pišec za dop. pouk slovensščine v Srbiji

Rut Zlobec s publikacijo šolskih novic OŠ Maksa Pleteršnika Pišece za dopolnili pouk slovenščine v slovenskih skupnostih v Srbiji.

Po zaključeni osnovni šoli je Rut obiskovala pedagoško gimnazijo v Celju ter kasneje pedagoško akademijo v Ljubljani. Po zaključenem študiju slovenščine in srbohrvaščine je nekaj let poučevala na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Novem mestu, nato pa skoraj dvajset let na OŠ Maksa Pleteršnika Pišece. Majhna vaška šola, tesno povezana z okoljem, si je z ravnateljem Martinom Dušičem in kasneje z ravnateljico Nuško Ogorevc upala podpreti še tako neobičajen projekt ter z izjemnimi sodelavkami in sodelavci, radovednimi učenci in starši ponesti ime Pišec v svet – tudi ob pomoči ostalih ustanov, še posebej brežiške knjižnice, ki mladim učencem slovenščine iz Srbije omogoča sodelovanje v raznih projektih, tudi v akciji poletnega branja.

»Ko sem začutila, da sem se na šoli v Pišecah nekako ’izpela’, sem se prijavila na razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS za poučevanje slovenščine v Srbiji. Pred odhodom v Srbijo so me prijatelji, ki vedo, da sem vegetarijanka, zaskrbljeno vprašali, kaj bom jedla v deželi čevapčičev, pleskavic ... pa sem jih vprašala, če verjamejo, da imajo v Srbiji tudi fižol, papriko, paradižnik, buče, sir in še kaj,« se nasmehne ter predstavi življenje v nekdanji jugoslovanski republiki, kjer živi in dela že več kot desetletje.

SLOVENSKE KULTURNE SKUPNOSTI V SRBIJI

V DS Emona Ruma so odrasle učenke  izdelale lutke in za najmlajše učence uprizorile del igre Fran

V DS Emona Ruma so odrasle učenke izdelale lutke in za najmlajše učence uprizorile del igre Franceta Bevka Bedak Pavlek.

»Na severu Srbije, v Vojvodini, živi 27 narodnih skupnosti. Pokrajina, ki je jezikovno, versko in kulturno zelo raznolika, je zgled sožitja in sobivanja,« pravi sogovornica ter doda, da je na filološki fakulteti v Beogradu največji lektorat slovenščine na svetu, kjer vsako leto pride v stik s slovenščino, slovensko kulturo in tradicijo približno 1000 študentov. V Srbiji, kjer živi okoli 5000 Slovencev oz. njihovih potomcev, deluje tudi 15 slovenskih kulturnih skupnosti oz. društev, njihova krovna organizacija je Nacionalni svet slovenske skupnosti s sedežem v Beogradu.
 
 
Posavska učiteljica Rut Zlobec poučuje slovenščino v Društvu Slovencev (DS) Kredarica v Novem Sadu, kjer tudi živi, pa v DS Triglav Subotica, DS Emona Ruma in DS Kula Vršac. Ima 140 učenk in učencev, starih od 5 do 80 let. Večina ima slovenske korenine.

 
Najmljaši v DS Triglav Subotica ob prejemu darila in potrdila o sodelovanju na likovnem natečaju S

Najmlajši v DS Triglav Subotica ob prejemu darila in potrdila o sodelovanju na likovnem natečaju Svetovnega slovenskega kongresa

Posavska učiteljica poučuje slovenščino v Društvu Slovencev (DS) Kredarica v Novem Sadu, kjer tudi živi, pa v DS Triglav Subotica, DS Emona Ruma in DS Kula Vršac. »Imam 140 učenk in učencev, starih od 5 do 80 let. Večina ima slovenske korenine, nekaj učencev pa obiskuje pouk zaradi kakšne posebne povezave s Slovenijo, nekatere so bili rojeni v Sloveniji in so pred letom 1991 ali po njem s starši prišli v Srbijo, nekateri imajo v Sloveniji sorodnike ali pa želijo študirati ... Otroke za učenje najprej navdušujejo starši ali stari starši, ko pa jih peljemo na ekskurzijo v Slovenijo, kjer nekaj dni obiskujejo slovensko šolo in bivajo pri vrstnikih, se zbudi notranja motivacija, domovina prednikov se jim zapiše v srce,« tke sogovornica misli in poudari, da jo pri učencih in drugih članih slovenske skupnosti še vedno navdušuje globoka, trajna in srčna pripadnost slovenstvu, slovenskemu jeziku, tradiciji, kulturi ...

V Gudurici (DS Kula Vršac) je belokransjko narodno nošo, darilo DRPD Novo mesto, s pomočjo vnukin

V Gudurici, kjer deluje Društvo Slovencev Kula Vršac, je belokranjsko narodno nošo, darilo DRPD Novo mesto, s pomočjo vnukinje prvič oblekla Cvetka Vučković, po rodu iz Bele krajine.

»V tujini slovenščina ni samoumevna, za vsako besedo se je treba boriti, da se vtisne v spomin, da se poveže z drugimi besedami, da ’zapoje’,« nadaljuje in predstavi delovanja društev Slovencev v Srbiji. »DS Kredarica v Novem Sadu že več let organizira Dneve slovenske kulture z gosti iz Slovenije in Srbije, ima odličen mešani pevski zbor, moško pevsko skupino Fantje in narodno-zabavni ansambel. DS Kula Vršac vsako leto vabi na prireditev Naša slovenska potica, DS Triglav Subotica priredi Mavrico, ustvarjalno srečanje najmlajših učence dopolnilnega pouka slovenščine iz Srbije z vrstniki iz Slovenije ter srečanje slovenskih pevskih zborov iz Srbije z gosti iz Slovenije. DS Emona Ruma je dom za mlade bralce iz cele Srbije, ki se tri dni družijo ob branju slovenskih knjig z avtorjem iz Slovenije in se jezikovno bogatijo v različnih delavnicah ... V Gudurici, ki pripada DS Kula Vršac, živijo Slovenci, ki so v te kraje prišli po drugi svetovni vojni iz Bele krajine, kjer je bilo med vojno veliko vasi popolnoma požganih. Do leta 1955 je bila v Gudurici slovenska šola, še sedaj pa so ohranjena imena ulic: Prešernova, Cankarjeva, Gradnikova, Župančičeva in Ulica komandanta Staneta,« našteva in se dotakne tudi mednarodnega sodelovanja – povezovanja med srbskimi in slovenskimi osnovnimi šolami, ustanovami in društvi. »Tako na primer Društvo Kredarica Novi Sad že vrsto let razpisuje literarni natečaj, na katerem sodelujejo člani slovenskih skupnosti iz cele Srbije in vse prispevke objavi v biltenu, nagrajeni ustvarjalci pa prejmejo simbolične nagrade na literarnem večeru v okviru Dnevov slovenske kulture. Društvo Pleteršnikova domačija Pišece s predsednikom Martinom Dušičem in sekcijo za stike s Slovenci po svetu omogoča našim rojakom s celega sveta brezplačno bivanje v Pleteršnikovi zidanici, kar je izjemno pomembno in dobrodošlo predvsem tistim rojakom, ki v Sloveniji sorodnikov nimajo več in bi brez te možnosti v matično domovino lahko prihajali samo še kot turisti. V Pišece pa pridejo domov,« teče pripoved, v kateri se prijetni spomini prepletejo s sedanjostjo in ustvarjalnostjo, ki ne pozna meja.

Napis Ulica Prešernova v Gudurici

Napis Ulica Prešernova v cirilici v srbskem kraju Gudurica

»Prijatelji, ki prvič pridejo na obisk v Novi Sad, me običajno vprašajo, če ne pogrešam naših gričev in planin. In takrat odgovorim, da nikjer ne vidim toliko neba kot tu, v vojvodinski nižini. Sonce sije za vse – doma in v tujini,« predstavi svoj pogled na življenje v srbski Vojvodini ter vanj vključi še misel slovenskega pisatelja Lojzeta Kovačiča, ki pravi, da je jezik domovina, ki jo lahko vselej vzamemo s seboj. Ob tem postavi še retorično vprašanje: »Koliko domovine nosi s sabo vsak od nas?«

Smilja Radi, foto: osebni arhiv Rut Zlobec

Članek je bil objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik 18. marca 2021.

#povezujemoposavje

 
« Nazaj na seznam