Časopis za pokrajino Posavje
30.07.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Gradovi Posavja skupaj zaključili poletno muzejsko noč

Objavljeno: Nedelja, 20.06.2021    Rubrika: KULTURA Redakcija
erajhenburgMuzejskaNoc (29)

Člani zasedbe Nova Schola Labacensis med nastopom na gradu Rajhenburg.

Poletna muzejska noč, ki je skupna akcija slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih institucij, je na včerajšnjo soboto, 19. junija, prečrtala že 19 zaporednih tovrstnih prireditev. Letos so v 76 muzejih in galerijah pripravili 300 dogodkov, med njimi vrsto tudi na našem območju.

arajhenburgMuzejskaNoc (6)

Navdušenje ob zeliščnih kruhkih.

Kakor je ob zaključku zbrane na gradu Rajhenburg nagovorila direktorica Kulturnega doma Krško Darja Planinc ter izpostavila, da so v letošnjem letu gostitelji prav na brestaniškem gradu že 5. prireditve t. i. skupni zaključek poletne muzejske noči gradov Posavja. Kot je še dejala Planinčeva, so v goste povabili Novo Scholo Labacensis in njihov program Glasbeno  popotovanje z Ribo Faroniko. Koncert zanimivih glasbenih gostov se je na grajskem dvorišču pričel uro pred polnočjo. Obiskovalce je očarala zasedba nastopajočih Tadeja Pance, sopran, ptičje trkalo; Ana Novak, sopran, zvončki; Tomaž Šinigoj, srednjeveški alt fidel; Miha Šinigoj, srednjeveški tenor fidel ter Boris Šinigoj, umetniški vodja, arabska in renesančna lutnja, ki je med drugim izvajala še duhovne pesmi visokega srednjega veka in tudi speve zgodnjih renesančnih mojstrov.

Muzejsko noč na rajhenburškem gradu pa so pričeli s patrom Tomislavom Topićem iz Banja Luke. Po besedah kustosinje Zinke Junkar s patrom Topićem že več let vzdržujejo stike, saj je grad tokrat obiskal že petič. »Nazadnje smo ga imeli čast gostiti leta 2016 na Rajhenburškem dnevu penin in sirov, kot enega redkih mojstrov z znanjem recepture za izdelavo originalnega sira trapista,« je še povedala Junkarjeva in dodala, da je ob sobotnem obisku pripravil predavanje »Preteklost in sedanjost samostana Marija Zvezda in povezava z rajhenburškimi trapisti«. Prikazal je pričetke banjaluškega samostana, ki je bil v preteklosti največji trapistovski samostan na svetu, saj je v njem domovalo kar 250 menihov. V zadnjem obdobju pa so v njem ostali le še trije brati, zato je pred tremi leti prenehal z delovanjem. Trenutno je po svetu še približno 100 moških samostanov z 2000-3000 člani in približno 70 ženskih, v katerih je okoli 1500 članov. »Za to moraš enostavno biti,« je dejal Topić, ko je opisoval strog režim trapistovskega redu in ga primerjal z nekoliko bolj liberalnim cistercijanskim. Skupne molitve potekajo sedemkrat dnevno, vmes je čas za delo, kontemplacijo in molitev; govorjenje je prepovedano, izhodov iz samostana nimajo. »Še do nedavnega se člani niso mogli udeležiti niti pogreba svojcev, sedaj se z dovoljenjem opata lahko,« je bilo še prikazano in dopolnjeno, da priprava na vstop v red danes traja pet let, člani pa lahko kasneje zaprosijo tudi za izstop, ki ga mora odobriti papež. Muzejsko noč so nadaljevali s strokovnim vodstvom upokojene kustosinje Muzejske zgodovine Slovenije Irene Fürst, ki je udeležence popeljala po gradu in jim prikazala življenje trapistov, poudarek pa namenila ustanovitelju samostana Gabrielu Giraudu.  Fürstova je tudi avtorica razstave Trapisti v Rajhenburgu. Na svoj račun so prišli tudi otroci, ki so ustvarjali na dveh delavnicah. Prva se je zgodila pod imenom Mošnjiček za zelišča, na njej pa so si sešili uporabne vrečke, kamor bodo lahko shranjevali zelišča. Drugi delavnici so nadeli ime Zeliščni kruhek in zavihali rokave ter zares spekli čisto prave zeliščne kruhke.

M. H., foto: M.H., arhivGR
 
« Nazaj na seznam