Guba v rajhenburškem stolpu

Na podstrešju okroglega stolpa gradu Rajhenburg so od 11. aprila dalje na ogled skulpture iz valovitega kartona, ki so rezultat raziskovalnega dela uporabnosti, trajnosti in dodane vrednosti lepenke. Razstava, poimenovana Guba, je nastala v sodelovanju študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo in brestaniške proizvodne enote družbe DS Smith Slovenija.

Arhitekturna delavnica je potekala pod mentorstvom dekana, izr. prof. dr. Mateja Blenkuša in asistentov Primoža Žitnika, Ajdina Bajrovića in Lare Sedlar, strokovno podporo s strani družbe DS Smith in njenega razvojnega oddelka pa so študentom nudili Alenka Knez, Miha Krnc in Ajda Regali Knez. Kot je v uvodu otvoritve – razstavo je odprla krška podžupanja Ana Somrak - dejala direktorica Kulturnega doma Darja Planinc, so se grajski prostori izkazali za več kot ustrezen prostor za postavitev tovrstne razstave, ki je rezultat dialoga visokega šolstva in gospodarstva. Medtem ko so v tujini tovrstni projekti stalnica, pa so pri nas na fakulteti tokrat prvič, kot je poudaril dekan Blekuš, »naleteli na odprte roke z razvojem.« Sporočilnost razstave je, je še med drugim dejal, opozoriti, da sta dva tanka sloja papirja, povezana z gubo, eden najbolj trajnostnih materialov, zato so se pri raziskovanju z izdelavo skulptur posvetili temu, kaj vse je mogoče iz lepenke tudi ustvariti: »Razstava nam je vsem v ponos in premika razumevanje tega enostavnega materiala.«

Majda Androjna, direktorica DS Smith Slovenija, je poudarila, da je vodilno evropsko embalažno podjetje ob nakupu družbe Duropack znalo ovrednotiti kreativnost in znanje tukajšnjega kadra, s tem pa bogat potencial pri razvoju novih izdelkov iz valovitega kartona, zato se tudi sedež družbe, ki ima v Sloveniji sicer tri proizvodne enote, nahaja v Brestanici. Ob tem je še poudarila, da so za sodelovanje odprti tudi v prihodnje, saj je zavedajo, da bo razvoj tako danes kot jutri dejavnik napredka in uspešnosti poslovanja.

Kakor sta med drugim povedali dve izmed skupno 17 avtorjev razstave, Tina Zorec in Nastja Kastigar, so vsem sodelujočim kot podlaga za raziskovanje materiala, iskanje tematike in izdelavo skulptur služile subtilne interpretacije glasbenih del svetovno priznanih avtorjev klasične glasbe (Ryuichi Sakamoto, John Cage, Wim Mertens, Arvo Pärt, Zbigniew Preisner, Jöhann Jöhannsson, Olafur Arnalds idr.). Torej razstava prikazuje mehanski potencial materiala, možnosti njegove obdelave in širše uporabe v oblikovanju in arhitekturi, pa tudi, kakor je razvidno, v širšem spektru ustvarjalne umetnosti. Segment slednje je s kitarskim nastopom prikazal tudi Miha Koretič.

B. M.